Kakovost zraka = več kot le številka

Z namenom srečanja, strukturirane debate in predstavitve našega dela preko projektov smo za strokovnjake na področju kakovosti zraka na Agenciji za okolje organizirali posvet z naslovom Kakovost zraka = več kot le številka.

Na začetku nas je nagovorila direktorica urada za stanje okolja, dr. Nataša Sovič, ki je naslovila pomembnost razumevanja in interpretacije izmerjenih in zmodeliranih vrednosti ter njihov vpliv na kakovost našega bivanja.

Sledila ji je predstavitev stanja kakovosti zraka v Sloveniji, ki ga je predstavila vodja Sektorja za kakovost zraka Tanja Koleša.

V projektu PrepAir smo ocenjevali, kako izboljšanje kakovosti zraka na območju Padske nižine vpliva tudi na kakovost zraka v Sloveniji. V okviru tega projekta smo predstavili razvoj emisijske evidence, orodje Sherpa za ocenjevanje vpliva ukrepov na izboljšanje kakovosti zraka in metodo združevanja podatkov modelske ocene in meritev oziroma metodo »Data Fusion«.

V okviru sodelovanja v projektu ECMWF, CAMS, katerega namen je povečati uporabo CAMS produktov pri izvajanju vsakodnevnih nalog na področju kakovosti zraka, smo predstavili primerjavo emisijske evidence CAMS in evidence Agencije za okolje s pomočjo FAIRMODE orodja »Composite mapping«, nalogo prilagajanja na boljšo prostorsko ločljivost oziroma »downscalling«, analizo orodja MOS, ki s pomočjo meritev in nevronskih mrež izboljša modelske rezultate na lokacijah merilnih mest.  Naredili smo tudi primerjalno analizo MOS, CAMx in CAMS modelskih rezultatov z meritvami za obdobje celega leta 2024 ter za posamezne epizode.

Kot zadnji projekt smo predstavili kohezijski Projekt lastovka. V okviru tega projekta bomo zgostili merilno mrežo stalnih merilnih mest za kakovost zunanjega zraka, vzpostavili avtomatsko meritev živega srebra, nadgradili meritve za spremljanje kakovosti zunanjega zraka – meritve ogljika, prenovili merilno mrežo za spremljanje kakovosti padavin, vzpostavili mobilno postajo in opozarjanje državljanov glede onesnaženosti zunanjega zraka na mobilnih napravah.

Predstavili smo tudi vzpostavljanje nove spletne strani Agencije za okolje, s poudarkom na spremljanju  kakovosti zraka, in dogodek zaključil ob debati zbranih strokovnjakov.

Na Agenciji za okolje spremljamo kakovost zraka. V ozadju monitoringa so senzorji na merilnih mestih, povezave do baz podatkov, njihovo spremljanje in urejanje, odstranjevanje netočnosti, prikaz kakovosti zraka javnosti in seveda vzdrževanje infrastrukture. Zbrali smo ogromne količine podatkov za emisijsko bazo Slovenije (iz dimnikarske baze Evidim, evidence rabe energije v stavbah, evidence prostorske analize plinskega in daljinskega ogrevanja, iz registra poslovnih prostorov, baze industrijskih obratov, iz podatkov o hlapnih organskih spojinah, iz baz števcev prometa, iz evidence registriranih vozil, iz baze rabe prostora …) za potrebe modeliranja. Z modeliranjem napovemo kje, kdaj in kako onesnažen zrak lahko pričakujemo na določenem območju Slovenije. Sodelujemo v iskanju ustreznih in smiselnih ukrepov za zboljšane zraka. Seveda je pri končnih odločitvah, ki pripomorejo k izboljšanju potrebno interdisciplinarno sodelovanje in odločanje več strok, od zdravstvene do politične.

Vse prisotne smo povabili k počlovečevanju podatkov o zraku, da ne bodo ti podatki le številke. Kaj pomeni, kar izmerimo, saj se dihanju ne moremo odreči, in k iskanju ukrepov, ki bi jih bilo smiselno sprejeti za učinkovito izboljšanje zunanjega zraka.