Države pogodbenice Alpske konvencije pregledale napredek in začrtale usmeritve do 2026
V središču razprav so bile ključne tematike trajnostnega razvoja in varstva Alp. V središču so bili trendi na področju demografskih sprememb in nesnovna kulturna dediščina alpskega prostora. Stalni odbor je potrdil poglavja 11. poročila o stanju Alp na temo ledenikov in vodnega kroga. Poročilo bo obravnavalo vpliv taljenja ledenikov na celoten alpski ekosistem, zlasti na vodni krog ter na turizem, oskrbo z vodo, kmetijstvo in gozdarstvo, pa tudi na biotsko raznovrstnost.
Alpski odbor za biotsko raznovrstnost je predstavil delovni program štirih podskupin, ki v okviru akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost v Alpah pripravljajo vsebine na področjih varstva in obnove narave, ekološke povezljivosti in spremljanja stanja. Slovenija, prek Ministrstva za naravne vire in prostor, vodi enega ključnih vsebinskih sklopov, namenjenih izboljšanju povezljivosti habitatov v Alpah.
Italijansko predsedstvo je v ospredje postavilo prilagajanje podnebnim spremembam na lokalni ravni ter države pozvalo, naj posredujejo primere dobrih praks. Predstavljeni so bili tudi institucionalni pristopi in izkušnje Dežele Lombardije, ki s celovitim pristopom in vključevanjem različnih sektorjev predstavljajo dober primer izvajanja podnebnih politik na regionalni ravni.
Slovenija tudi v prihodnje ostaja ena ključnih akterk v procesih Alpske konvencije, kjer z znanjem, izkušnjami in aktivno vlogo Ministrstvo za naravne vire in prostor prispeva k dolgoročnemu ohranjanju naravnega okolja ter kakovosti življenja v alpskem prostoru.