13. oktober - Mednarodni dan zmanjševanja tveganj nesreč: financiraj odpornost, ne nesreč

Cilj letošnjega mednarodnega dneva je spodbuditi države in lokalne skupnosti, da vlagajo več sredstev v preprečevanje nesreč in dvig odpornosti posameznika in družbe.

Ključna sporočila letošnjega mednarodnega dneva zmanjševanja tveganj nesreč so:

• preprečevanje je cenejše od ukrepanja ob nesrečah in obnove,
• odpornost se začne v skupnosti – lokalne skupnosti, društva in organizacije imajo ključno vlogo pri ozaveščanju prebivalcev, zviševanju pripravljenosti na nesreče in krepitvi odpornosti posameznika,
• več sredstev je na vseh ravneh treba vlagati v gradbene in druge ukrepe, s katerimi se zvišuje odpornost zgradb in infrastrukture,
• zvišati je treba odpornost družbe na posledice podnebnih sprememb.

Z Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030 (Ur. l. RS št. 94/24) se je Slovenija zavezala k preprečevanju, zmanjševanju pogostosti, obsega in intenzivnosti nesreč, zviševanju ravni pripravljenosti nanje, krepitvi zmožnosti za odziv in razvojni naravnani obnovi po nesrečah. Ta strategija je oblikovana glede na nacionalne potrebe, hkrati pa je usklajena z mednarodnimi smernicami in obveznostmi, kar zagotavlja, da smo vključeni v globalno pripravljenost na nesreče.

Kot navaja Resolucija, napredek znanosti omogoča boljše razumevanje vzrokov in podlage pri odločitvah za zmanjšanje tveganj ter zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč, a ni zadosten. Naravne in druge nesreče vsako leto zahtevajo svoj davek, iz leta v leto pa naraščajo tudi stroški intervencij in odpravljanja posledic nesreč. Eno od osnovnih zavez nacionalnega programa je, da Slovenija večji poudarek nameni preventivi, zmanjšanju tveganj nesreč ter krepitvi odpornosti družbe in posameznika na naravne in druge nesreče. Vlaganje v preprečevanje in zmanjševanje tveganj nesreč je učinkovitejše ter trajnostno in dolgoročno tudi cenejše od drugih oblik varstva pred nesrečami. Ker se vseh nesreč ne da preprečiti, pa je še vedno pomembno, da vlagamo potrebne napore v učinkovit in delujoč sistem odzivanja na nesreče.

Z namenom izboljšanja fleksibilnosti in mobilnosti nacionalnih reševalnih enot se osredotočamo na zagotavljanje standardiziranih novih zmogljivosti, ki jih distribuira država in odgovarjajo na najvišje potrebe, lokalnim skupnostim pa se dostavljajo na podlagi preglednih meril. Prav lokalne skupnosti so tiste, ki lahko najhitreje ukrepajo. Pomoč nacionalne ravni se je predvsem pri soočanju s požari izboljšala z enoto za gašenje požarov iz zraka, ki je s štirimi letali AirTractor letos že večkrat upravičila svoj obstoj. Da bi zagotovili ustrezno usposabljanje vseh vpletenih, smo se osredotočili na vzpostavitev centrov za usposabljanje, specializiranih za gozdne požare in poplave. Del zgodnjega opozarjanja je tudi vzpostavitev sistema SI-ALARM, ki bo dopolnjeval že obstoječe opozarjanje s sirenami ter obveščanje s pomočjo lokalnih in nacionalnih medijev. Hitra seznanitev posameznika s pretečo nevarnostjo in bistvenimi koraki ukrepanja lahko prepreči izgubo marsikaterega življenja ter pomaga zaščititi imetje.

Samo za te naložbe je bilo zagotovljenih približno 200 milijonov evrov, od tega tretjina prihaja iz različnih skladov EU.

Dobra oprema in centri za usposabljanje brez uporabnikov ne pomenijo veliko. Pripravljenost na naravne in druge nesreče se namreč začne z vsakim od nas in nadaljuje s skupnostjo. Sile za zaščito, reševanje in pomoč so v veliki večini sestavljene iz prostovoljcev – gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, gorskih in podvodnih reševalcev ter ekip vodnikov reševalnih psov, če naštejemo le nekatere. Ti ljudje so srce našega sistema. To se odraža tudi v številkah: 94 odstotkov naših državljanov zaupa službam za ukrepanje ob nesrečah, da bodo ustrezno ravnale ob nesrečah in izrednih razmerah, 93 odstotkov pa se jih zanaša na te službe pri soočanju z razmerami v prvih dneh po nesreči, glede na Eurobarometer. Obe številki sta nad povprečjem EU. 

Z dobro usposobljenimi in opremljenimi ekipami se lahko odzivamo na prošnje držav za pomoč ob nesrečah, zlasti prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, pa tudi prek dvostranskih in drugih regionalnih prizadevanj. Tudi Slovenija se z največjimi nesrečami ni soočala sama in pomoč mednarodne skupnosti tudi vrača. Po svojih zmožnostih sodeluje v različnih mednarodnih okvirih, med drugim z Uradom Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč (angleško United Nations Office for Disaster Risk Reduction - UNDRR). Na spletni strani UNDRR (v angleščini) si lahko preberete več o mednarodnem dnevu zmanjševanja nesreč in različnih aktivnostih, ki potekajo po svetu.