Slovenija se pridružuje pozivu za dostopno pomoč na področju duševnega zdravja ob kriznih dogodkih
Zelena pentlja je simbol ozaveščanja in podpore duševnemu zdravju | Avtor: Depositphotos
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2020 po svetu približno 100 milijonov ljudi prizadetih zaradi različnih naravnih in drugih nesreč, kot so vojne, izredna stanja, potresi, poplave, zemeljski plazovi, požari, prometne nesreče, jedrske in radiološke nesreče, epidemije oziroma pandemije, posebej nevarne bolezni živali, velike nesreče v zračnem, pomorskem in železniškem prometu ter teroristični napadi. V takšnih okoliščinah se posamezniki – zlasti pa ranljive skupine – znajdejo v izjemno stresnih, nevarnih ali travmatičnih razmerah, kar lahko pri skoraj tretjini povzroči hudo duševno stisko ali resne duševne težave. Posledice takšnih razmer so lahko dolgotrajne in trajno vplivajo na duševno zdravje. Mnogi prizadeti posamezniki v takšnih razmerah potrebujejo pravočasno, dostopno in strokovno podporo.
Učinki travmatskih okoliščin ob naravnih in drugih nesrečah so večplastni – ne prizadenejo le neposredno vpletenih oseb, temveč tudi tiste, ki jim na terenu nudijo pomoč, kot so reševalci, zdravstveni delavci in prostovoljci. Ustrezna obravnava duševnih težav, ki nastanejo kot posledica naravnih in drugih nesreč, zato zahteva posebna znanja, veščine in kompetence strokovnjakov, ki delujejo na tem področju.
Za učinkovito podporo je ključna pripravljenost ob naravnih in drugih nesrečah, ki vključuje sistematično načrtovanje, redno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev ter krepitev zmogljivosti na področju duševnega zdravja v kriznih razmerah. Pomembno je, da kot družba okrepimo prizadevanja za zagotavljanje dostopne pomoči na področju duševnega zdravja tudi v času različnih kriz.
Ob kriznih dogodkih se tako na državnem nivoju vzpostavi nacionalna koordinacijska skupina za izvajanje psihosocialne pomoči, ki jo sestavljajo predstavniki deležnikov na področju izvajanja psihosocialne pomoči. Nudenje psihosocialne pomoči primarno zagotavljajo centri za duševno zdravje odraslih ter centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov. Trenutno v Sloveniji deluje 41 centrov, v katere se je mogoče vključiti brez napotnice.
Ti centri zagotavljajo ambulantne in skupnostne interdisciplinarne obravnave, katerih cilj je nudenje pomoči in podpore ljudem v stiski čim bliže njihovemu domačemu okolju, tudi v tesnem sodelovanju z lokalnimi službami in organizacijami, ki nudijo dodatno podporo. Po potrebi se v nudenje psihosocialne pomoči vključijo tudi delavci notranjih organizacijskih enot zdravstvenih domov (na primer iz dispanzerjev za mentalno zdravje, centrov za krepitev zdravja, patronažnega varstva, pediatrične službe).
Svetovni dan duševnega zdravja je priložnost, da se spomnimo, kako globoko lahko krizni dogodki posegajo v življenja ljudi tako pri nas kot po vsem svetu. Skrb za duševno zdravje in podpora ter pomoč prizadetim v času kriz ne sme biti spregledana. Dobro duševno zdravje je temelj splošnega zdravja in enako pomembno kot telesno zdravje.
Več o pomenu in skrbi za duševno zdravje v vseh življenjskih obdobjih in okoliščinah ter virih in oblikah pomoči si lahko preberete na spletni strani Nacionalnega programa duševnega zdravja. Na tej strani najdete tudi pregled dogodkov ob svetovnem dnevu, ki jih pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
V znak podpore skrbi za duševno zdravje in solidarnosti z ljudmi v stiski si danes pripnimo zeleno pentljo.