Zavajajoče poročanje o izjavah ministra glede proračunskih primanjkljajev

V javnosti se zamenjujeta pojma državni proračun in širše javne finance (sektor država). Minister je v Državnem zboru predstavljal predloga državnih proračunov za leti 2026 in 27 in njun načrtovani saldo tako v milijardah evrov kot v odstotku bruto domačega proizvoda (BDP). Zdravje javnih financ posameznih držav se zaradi mednarodne primerljivosti meri kot saldo (presežek, primanjkljaj) v odstotku BDP in ne nominalno, saj so isti nominalni zneski v različno velikih državah in različnih časovnih obdobjih seveda neprimerljivi. Državni proračun je imel, tako v nominalni vrednosti kot v odstotku BDP, najvišji primanjkljaj v letih 2020 in 2021.

Izjava »Slovenija je imela v zadnjih 20 letih samo dvakrat presežek, vsa ostala leta pa primanjkljaj.« vsebinsko drži, saj je 22,9 milijona evrov presežka (0,07 odstotka BDP) iz leta 2017 minister označil kot »uravnotežene javne finance«, dvakrat pa je Slovenija imela »pravi presežek«: 0,9 odstotka BDP (2018) in 0,7 odstotka BDP (2019). Po zadnjih napovedih Evropske komisije pa bo primanjkljaj sektorja država v Sloveniji tudi letos nižji od povprečja Evropske unije (EU).

V kontekstu povečevanja državnih izdatkov velja poudariti, da povečanje investicijskih izdatkov ni posledica neracionalnosti, temveč rezultat strateške odločitve, da Slovenija ne izgubi investicijskega zagona. Investicijski izdatki v letu 2026 znašajo 2,3 milijarde evrov, kar pomeni povečanje za 821 milijonov evrov glede na realizacijo v letu 2024.

Ta rast ni samovoljna – približno tretjina vseh sredstev je namenjena prometu in prometni infrastrukturi, zlasti železniški in cestni, drugi večji sklop pa predstavljajo vlaganja v obrambo in zaščito, s poudarkom na modernizaciji Slovenske vojske. Preostali del je usmerjen v zdravstvo, izobraževanje, šport, znanost, informacijsko družbo ter gradnjo javnih najemnih stanovanj in posodobitev in gradnjo domov za starostnike – področja, ki imajo poleg multiplikativnega učinka tudi neposreden vpliv na kakovost življenja prebivalcev. Ob tem je pomembno poudariti, da rast investicijskih izdatkov ni v celoti breme integralnih sredstev državnega proračuna. Gre v veliki meri za črpanje evropskih sredstev, zlasti v okviru finančne perspektive 2021–2027. Če bi teh sredstev ne izkoristili, bi Slovenija dolgoročno izgubila razvojne priložnosti, konkurenčnost ter možnost hitrejše prilagoditve globalnim trendom.

Ob tem je potrebno poudariti, da se investicijski odhodki in transferi v proračunu načrtujejo glede na dinamiko projektov v posameznem letu, ta pa se spreminja, kar lahko privede do izrazitejših odstopanj realizacije od planov. Za uvrstitev v državni proračun in izvedbo javnih razpisov je potrebna zaprta finančna konstrukcija. Pri izvedbi posameznega projekta v različnih fazah prihaja do odstopanj, bodisi v času izvajanja postopkov izbire izvajalca bodisi kasneje pri izvedbi. Odhodkovno stran mora vlada načrtovati tudi ob upoštevanju konkretnih zakonov, ki določajo zneske, ki jih je treba v posameznem letu zagotoviti za določene namene. Iz opisanih razlogov zato prihaja do medletnih razhajanj med načrtovanimi in dejanskimi odhodki za investicije.

Ena od glavnih lekcij pretekle finančne krize je, da javnih financ ni modro konsolidirati z zniževanjem investicij, ki so gonilo razvoja. Raven javnih investicij v času te vlade je zelo visoka in postavlja Slovenijo v vrh EU držav (okrog 5 odstotkov BDP). Če bi preprosto znižali raven javnih investicij, bi bili javnofinančni saldi na kratek rok sicer boljši, a bi s tem znižali dolgoročne razvojne možnosti.