Ministrica Fajon na zasedanju Berlinskega procesa: Sprava na Z Balkanu predpogoj za vključitev v EU

Namen srečanj Berlinskega procesa, v katerem na pobudo Nemčije od leta 2014 sodeluje šest držav Zahodnega Balkana, države gostiteljice Berlinskega procesa in institucije Evropske unije ter druge regionalne povezave, je ohraniti širitev EU na Zahodni Balkan na evropski agendi, regijo preko infrastrukturnih, energetskih in ekonomskih projektov konkretno približati evropskim in globalnim koridorjem. Hkrati pa srečanja v tem formatu krepijo pritisk na države regije, da ohranijo pozitivno reformno dinamiko in nadaljujejo z reševanjem odprtih vprašanj.

Slovenska zunanja ministrica je sodelovala v panelni razpravi na temo sprave v regiji, v kateri je povedala, da so lahko predstavljene izkušnje Severne Irske vzor tudi za države Zahodnega Balkana, ki potrebujejo podoben pogum za premagovanje bremen preteklosti. »Sprava ni le reševanje današnjih političnih sporov – zahteva tudi pošteno soočenje s preteklostjo. Nacionalistične ideologije, ki spodbujajo zanikanje genocida, ostajajo med najnevarnejšimi in najbolj uničujočimi silami v družbi,« je opozorila. Ob tem je ministrica Fajon izrazila pričakovanje glede jasnih in odločnih zavez držav regije k reševanju odprtih dvostranskih in regionalnih vprašanj: »Reševanje odprtih vprašanj iz preteklosti – vključno z nasledstvom po nekdanji Jugoslaviji – je bistven element sprave v regiji in predpogoj za uspešno vključitev držav Zahodnega Balkana v EU. Slovenija je prepričana, da bi popolna izvedba Sporazuma o vprašanjih nasledstva ne le pokazala zavezanost držav naslednic k spoštovanju mednarodnega prava in obveznosti, temveč bi hkrati pripomogla k vzpostavitvi zelo potrebnega zagona za reševanje drugih, bolj kompleksnih regionalnih vprašanj.«

Po njenih besedah si bo Slovenija še naprej prizadevala, da bodo tiste države Zahodnega Balkana, ki bodo izpolnjevale pogoje, postale članice EU najkasneje do leta 2030. Dodala je, da morajo države regije ostati na reformni poti, saj je približevanje EU proces, ki temelji na izpolnjevanju meril. Hkrati je pomembno nadaljevati z aktivnimi prizadevanji za zapiranje razvojnega razkoraka med EU in regijo, pri čemer bo Slovenija še naprej podpirala reformna prizadevanja regije in v celoti podpira novi načrt za rast, ki spodbuja konvergenco, postopno vključevanje v enotni trg ter vzpostavitev popolnoma delujočega skupnega regionalnega trga.

Slovenska zunanja ministrica je naslovila tudi izjemno zaskrbljujočo brezposelnost mladih v državah Zahodnega Balkana, odseljevanje iz teh držav, hkrati pa porast ekstremizmov. »Zato je je ključno, da se mladim v regiji nudi alternative in možnosti za izobrazbo, uspeh, zaposlitev ter normalno življenje v  državah regije. Pozitivno okolje za mlade bo ustvarjeno le, če bo zagotovljena pozitivna, vključujoča perspektiva na političnem, socialnem in gospodarskem področju,« je zaključila.

Zunanji ministri, sodelujoči v Berlinskem procesu, so pred vrhom voditeljev 22. oktobra v Londonu opravili tudi pregled napredka pri implementaciji že sprejetih dogovorov v okviru Berlinskega procesa, katerih cilj je polna uveljavitev skupnega regionalnega trga, ki je predpogoj za vstop regije v enotni trg EU in za pristopni proces držav Zahodnega Balkana k EU.