Odziv na zbiranje podpisov za referendum o spremembah pokojninskega sistema
Nasprotniki reforme predstavljajo manjši del sindikalnega zastopstva, njihove trditve pa so deloma zgolj posplošeni slogani brez prave podlage (»reforma na plečih delavstva«), deloma napačne trditve (»realna vrednost pokojnin bo nižja«, »garali bomo do smrti«), deloma pa se zavajajoče osredotočajo le na en vidik in nalašč zamolčijo vse drugo (npr. samo referenčno obdobje, brez zvišanja odmernega odstotka). Za svoje trditve, za razliko od podpornikov reforme, niso pokazali konkretnih izračunov. Na primer, glede trditve, da bodo pokojnine nižje: to preprosto ne drži. S kombinacijo odmernega odstotka in referenčnega obdobja bodo pokojnine v povprečju odmerjene višje za 6 do 14 odstotkov, pri čemer bodo največ pridobili tisti z najnižjimi dohodki. S tem, ko po 40 letih delavci prejmejo pokojnino v višini približno 70 odstotkov povprečja svojih plač, postane sistem tudi bolj pregleden.
Tudi to, da bomo vsi delali dlje (ali celo do 67. leta), ne drži. Osnovno vodilo je: v pokoj po 40 letih dela, vendar ne pred 62. letom. Še pred 62. letom pa se bodo lahko upokojili tisti, ki so začeli delati pred 20. letom, skrbeli za otroke ali služili obvezni vojaški rok. S temi okoliščinami je tudi po reformi še vedno možna upokojitev pri 57 oz. 58 letih starosti. Kdor je začel delati pri 18 letih, se bo tudi po reformi upokojil s 60 leti, le z višjo pokojnino. Za tiste, ki dopolnijo 62 let, še vedno velja pogoj 40 let dobe. Tisti, ki bodo delali več kot 40 let, bodo imeli občutno višje odmerjeno pokojnino. Upokojitvena starost se ne spreminja za delavce v poklicnem zavarovanju – policiste, gasilce, rudarje, livarje itd.
Ravno tako nasprotniki reforme s svojo referendumsko pobudo ogrožajo številne ukrepe za najranljivejše, ki jih reforma uvaja že letos in naslednje leto. Tako je ogrožen zimski dodatek (božičnica) za upokojence, tako letos kot v vseh prihodnjih letih, ko bo dodatek vse višji, naslednje leto so ogroženi dvig pokojnin za približno 8.000 prejemnikov najnižje pokojnine v višini 150 evrov, dvig najnižjih invalidskih pokojnin za 22 odstotkov (ki vpliva na približno 32.000 prejemnikov pokojnin) in dvig vdovskih in družinskih pokojnin. Z reformo se spreminja tudi dodeljevanje varstvenega dodatka. Ta se bo po novem dodeljeval brez preverjanja dohodkov in premoženja otrok, prošnjo pa bo treba oddati samo enkrat, nato se bo ob izpolnjevanju pogojev podaljševala samodejno.
Če reforma pade, teh ukrepov ne bo in ljudje bodo na slabšem. Nova pokojninska reforma, ki pa je neizogibno dejstvo, pa se bo oblikovala pod drugačnimi pogoji. Nova reforma ne bo polovico toliko delavska, kot je sedaj.
Preden se državljani odločijo za podpis, jih pozivamo, naj se seznanijo z dejstvi in uradnimi podatki o predlagani reformi.
Sporočilo za javnost: Katere ugodnosti bodo z reformo ZPIZ-2O veljale že v letu 2026.