Stanje v kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu v letu 2024

V poročilu so zbrani najpomembnejši proizvodni in ekonomski rezultati o slovenskem kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki so pripravljeni na podlagi podatkov Statističnega urada RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov. Poročilo se osredotoča na podrobno vsebinsko interpretacijo podatkov obravnavanega leta 2024, s poudarkom na primerjavi s predhodnim letom.

Gospodarska rast v Sloveniji se je v letu 2024 umirila, inflacija pa se je znižala na dva odstotka. Kmetijstvo z gozdarstvom, lovstvom in ribištvom je k skupni bruto dodani vrednosti prispevalo 1,7 odstotka, delež zaposlenosti v teh dejavnostih pa je znašal 6,1 odstotka.

Po začasnih podatkih popisa kmetijskih gospodarstev (KMG) iz leta 2023 se nadaljuje trend njihovega postopnega upadanja. Povprečno KMG obdeluje 8,9 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), kar je približno trikrat manj KZU kot znaša povprečje držav EU-27. 

Skupna kmetijska proizvodnja se je povečala za pet odstotkov, predvsem zaradi rasti rastlinske pridelave (za 10 odstotkov), medtem ko je živinoreja ostala na enaki ravni. Leta 2024 se je tudi trend zmanjševanja proizvodnje na agregatni ravni ustavil.

Povečala se je razpoložljivost količine za prehrano na prebivalca pri večini rastlinskih in živalskih proizvodov, in sicer pri žitu, zelenjavi in sadju, med živalskimi proizvodi pa pri vseh pomembnejših vrstah mesa, mleku in mlečnih izdelkih. Na enaki ravni je ostala razpoložljiva količina za prehrano pri krompirju, rižu, jajcih in medu, zmanjšala se je količina sladkorja.

Stopnje samooskrbe so se po podatkih SURS zvišale pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu, znižale pa pri mesu, mleku in jajcih. Domača proizvodnja je presegala domačo porabo pri mleku (129 odstotkov), perutninskem mesu (107 odstotkov) in koruzi za zrnje (103 odstotke). Stopnja samooskrbe na agregatu žito se je zvišala na 81 odstotkov. Samooskrba s krompirjem se je povečala na 41 odstotkov, z zelenjavo na 37 odstotkov in s sadjem na 27 odstotkov. Stopnja samooskrbe se je znižala pri govejem mesu (na 98 odstotkov) in svinjskem mesu (na 35 odstotkov) ter jajcih (na 87 odstotkov). Samooskrba se je povečala pri medu na 51 odstotkov.

Cene kmetijskih pridelkov in proizvodov so ostale visoke; nominalno so ostale skoraj nespremenjene (+0,7 odstotka), ob upoštevanju inflacije so se znižale (-1,2 odstotka). V živinoreji so cene padle, pri rastlinskih pridelkih pa so se povišale. Čeprav so se cene živali in živalskih proizvodov nekoliko znižale, so še vedno nad povprečjem zadnjega desetletja. V letu 2024 so se cene proizvodnih inputov za kmetijstvo znižale (nominalno za -3,9 odstotka, realno za -5,8 odstotka).

Ekonomski rezultati kmetijstva na skupni ravni so bili v letu 2024 občutno boljši kot v letu prej in nekoliko nad povprečjem preteklega petletnega obdobja. Neto dodana vrednost kmetijstva se je v primerjavi z letom 2023 realno povečala za okoli dve petini, faktorski dohodek pa realno za skoraj petino. Ob nekoliko višji vrednosti kmetijske in občutno nižji vmesni potrošnji je faktorski dohodek nominalno znašal 617 milijonov evrov oziroma 8.800 evrov na polnovredno delovno moč (PDM).

Proračunska izplačila za kmetijstvo so znašala 437,5 milijona evrov (8 odstotkov več kot 2023), največ za razvoj podeželja (216,9 milijona evrov). Najpomembnejša trgovinska partnerica ostaja Hrvaška. Živilskopredelovalna industrija ni beležila napredka. Glavni izzivi so visoki stroški energentov in močna konkurenca, kar omejuje konkurenčnost sektorja.

V letu 2024 se je blagovna menjava agroživilskih proizvodov s tujino po začasnih podatkih ponovno povečala. Vrednost izvoza se je povišala za devet odstotkov, uvoza pa za tri odstotke. Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zmanjšal na 1,5 milijarde evrov (leta 2023 je znašal 1,6 milijarde evrov), pokritost uvoza z izvozom se je povečala na 60 odstotkov (leta 2023 je bila 57-odstotna). Slovenija tudi v letu 2024 ostaja neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.

Površina gozdov v letu 2024 zajema 59,1 odstotka celotne površine Slovenije (1.197.754 hektarjev po podatkih MKGP). Posekanih je bilo 5,7 milijona kubičnih metrov lesne mase, kar je 80 odstotkov možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih. Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v letu 2024 znašala 4,9 milijona kubičnih metrov oziroma osem odstotkov več kot leta 2023, in sicer zaradi večjega obsega sanitarnega poseka.