Odprtje prenovljene čolnarne ob Blejskem jezeru ob 50. obletnici ustanovitve Limnološke postaje Bled

Obeležje obletnice smo pripravili na Agenciji za okolje v sodelovanju z Javnim zavodom Triglavski narodni park, Občino Bled, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Nacionalnim inštitutom za biologijo in birojem Ofis arhitekti.

Predstavniki omenjenih institucij so nam predstavili prizadevanja za kakovost Blejskega jezera v preteklosti in prihodnosti.

Mag. Jože Knez, generalni direktor Agencije za okolje, je spomnil na začetnico slovenske limnologije, pokojno Špelo Remec Rekar in povedal, da na Agenciji za okolje predano nadaljujemo njeno delo in da si želimo, da bi to delo ter prenovljen objekt čolnarne spodbudil druge državne in občinske institucije k nadaljnjemu tajnostnemu delu, skrbi za okolje in medsebojnemu sodelovanju.

Dr. Tit Potočnik, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park, je izrazil veselje, da je lahko gostil dogodek in tudi izpostavil, da je sodelovanje med organizacijami, ki skrbijo za okolje, zgled za skupno delo tako organizacijam kot posameznikom.

Dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji za okolje, nas je popeljala skozi 50 let proučevanja stanja Blejskega jezera oz. skozi 50 let delovanja Limnološke postaje Bled. Redko katero jezero se lahko pohvali s tako dolgim nizom podatkov o svoji kakovosti. Omenila ja slabo stanje jezera ob začetku zbiranja podatkov, ter ukrepe za izboljšanje, kot so spust reke Radovne v jezero za dotok sveže vode, postavitev natege, ki vodo iz dna jezera pošilja naprej po Savi, izgradnjo kanalizacije. V nadaljnji skrbi za jezero ostaja tudi izziv, ki kliče po reševanju tujerodne (invazivne) vrste.

Blejsko jezero je dar narave občini Bled, kar ji verjetno marsikdo zavida. Ima pa tudi veliko odgovornost za njegovo negovanje. Aktivnosti za izboljšanje stanja Blejskega jezera nam je predstavil domačin, župan občine Bled, Anton Mežan. Povedal je, da postopna  izvedba premišljenih ukrepov omogoča, da ukrepe sprejme tudi javnost. Lastnost postopnosti pa je počasnost, kar onemogoča hitrejšo pomoč jezeru. Od ukrepov je omenil umik prometa stran od jezera, dokončno ureditev kanalizacije. Poudaril je, da so ukrepi za kakovost vode v jezeru odvisni tudi ob občin, ki imajo gorvodno ozemeljsko lego.

Na procese v jezerih in na območju prispevnih površin neizbežno vpliva človek – gosta poseljenost, urbanizacija, promet, intenzivna raba tal v zaledju in obale, ribolov ter turizem za Blejsko jezero predstavljajo velike obremenitve, kar je že pred pol stoletja raziskovalce izzvalo k njegovemu k modeliranju. Z modelom lahko namreč opazujemo dogajanje v jezeru ter identificiramo morebitne vzroke za onesnaževanje ter predlagamo ustrezne rešitve. Na vprašanje, Kaj smo se pri modeliranju Blejskega jezera naučili do danes? je odgovarjala izr. prof. dr. Nataša Atanasova, predstojnica Oddelka za okoljsko gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Temo, ki je bila to poletje precej aktualna in je izstopala v  medijih – cianobakterije – je predstavila doc. dr. Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo. Cianobakterije so ustvarile kisik in omogočile razvoj rastlin ter življenja na Zemlji. V ekosistemih so primarni proizvajalci, vir hrane, vežejo toplogredne pline in sodelujejo v kroženju dušika. Nekatere vrste proizvaja cianotoksine, nevarne za ljudi in živali; akutno prizadenejo jetra, živčevje ali kožo, dolgoročno so možne genotoksične in druge kronične posledice. Prekomerne razrasti tvorijo “goščo”, zmanjšajo svetlobo in kisik ter povzročajo pogine rib in znižanje biodiverzitete. Ob pojavu gošče sta odsvetovana kopanje in rekreacija. 

Googlovi zemljevidi v Veliki Zaki še prikazujejo staro dotrajano čolnarno, ko je še čakala na prenovo. Lahko jo primerjamo z novo, ki so jo zasnovali v biroju Ofis arhitekti. Prenovljena čolnarna v Zaki je tiha, ikonična in oblikovno izrazna. Je skromna, spoštljiva in vpeta v okolje. Ne poskuša konkurirati lepoti Blejskega jezera, temveč krepi njegovo naravno in kulturno vrednost. Nova čolnarna je vzorčni model prenove z majhnim vplivom na okolje, ki ima visoko vrednost: takšno, ki ohranja spomin, podaljšuje življenjsko dobo obstoječih struktur in dodaja nove plasti, ki so ekološke in poučne. Ni le zavetje za čolne, temveč podlaga za upravljanje voda, znanja in same krajine, je povedala Špela Videčnik iz arhitekturnega biroja Ofis arhitekti .

Mojstru Domnu Ovseniku iz Mizarstva Ovsenik je bila zaupana izdelava čolnarne.