Ekonomska varnost v spreminjajočem se svetu (OECD)

Mednarodno ekonomsko okolje, v katerem se oblikujejo nacionalne ekonomske politike in poslovne odločitve, se spreminja. V zadnjem času smo priča izrazitim negotovostim, zaradi katerih je to okolje nestabilno in težko predvidljivo. Razlogi za takšen negotov razvoj so različni. Na eni strani še neodpravljene posledice pandemije, ekonomske posledice (novih) vojnih žarišč, na drugi strani spremembe v geopolitičnih razmerjih med velikimi svetovnimi gospodarstvi in na tretji strani različno odzivanje na nacionalni in na globalni ravni na globalne izzive povezane s podnebnimi spremembami in uvajanjem novih tehnologij.

V teh okoliščinah se pri oblikovanju nacionalnih in mednarodnih politik vse bolj razmišlja o ekonomski varnosti. Kaj pomeni "ekonomska varnost"? To je sposobnost posamezne države (naroda), da zaščiti in obdrži svojo ekonomsko stabilnost in rast s krepitvijo svoje odpornosti proti zunanjim in notranjim grožnjam. Vključuje sposobnost zaščititi ključno ekonomsko premoženje, sposobnost vzdrževati kritično infrastrukturo in zagotoviti dostop do ključnih virov kot so energija, hrana in tehnologija. Glavne dimenzije ekonomske varnosti vključujejo zaščito strateških industrij, dobavnih verig in ohranjanje trgovinskih ter investicijskih tokov. Ekonomska varnost je sestavni del pojma nacionalne varnosti, saj le stabilno in močno gospodarstvo omogoča vsesplošno sposobnost države, da zaščiti in krepi svoje interese v spreminjajočem se svetovnem redu. Ekonomska varnost pa zadeva tudi posamezne poslovne subjekte in vpliva na njihove poslovne odločitve.

V preteklosti je bila ključna okoliščina, ki bi jo lahko povezovali z ekonomsko varnostjo, volatilnost cen nafte na svetovnem trgu. V zadnjem obdobju pa smo se soočili z ekonomsko (ne)varnostjo v času pandemije zaradi prekinitve dobavnih verig in v začetku vojaške agresije na Ukrajino zaradi volatilnosti energetskih in kmetijskih trgov. Pospešeno prilagajanje podnebnim spremembam in pospešena digitalizacija ter uvajanje novih tehnologij  prav tako vplivajo na porabo in dobavo kritičnih surovin, energije, polprevodnikov…

V odziv na te negotove okoliščine države iščejo ukrepe ekonomske politike, s katerimi lahko zgotovijo ekonomsko varnost in omilijo identificirane nevarnosti. Področja, ki jim namenjajo največ pozornosti vključujejo:

• Iskanje pravega ravnotežja med prednostmi visoke koncentracije proizvodnje in trgovine z določenim specifičnim blagom (predvsem polprevodniki in kritičnimi surovinami) in tehnologijami na eni strani ter geostrateškimi nevarnostmi, ki jih takšna koncentracija prinaša na drugi strani. Diverzifikacija in ponovno vzpostavljanje proizvodnje doma oziroma blizu domačega trga kot tudi optimizacija zalog so najbolj običajni odzivi.
• Okrepljene tuje investicije v kritično infrastrukturo zahtevajo prenovljen sistem nadzora nad takimi investicijami. Države širijo sisteme nadzora tudi na nastajajoče tehnologije in na občutljive informacije. Področje investicijske varnosti je prvo področje ekonomske varnosti, s katero so se ekonomske politike začele ukvarjati; nato so se širila.
• Energijsko varnost, ki zajema kratkoročne rizike, povezane z energetskimi sistemi, odpornost oziroma stabilnost dobave energije, pa tudi dostopnost energije (affordability). Poseben izziv predstavlja prehod na uporabo čistejše energije, ki zahteva hkratno investiranje v nizkoogljičen sistem pridobivanja energije in postopno ukinjanje fosilnih goriv. Nujno vključuje tudi učinkovito rabo energije. Ne gre le za zanesljivo dobavo energije, ampak tudi za omrežni sistem, ki omogoča hrambo in odziv na povečano povpraševanje.
• Kibernetska varnost: Pospešena digitalizacija vodi h vedno večjemu zanašanju na storitve povezljivosti in na infrastrukturo, ki hkrati pomeni vedno večjo nevarnost za kibernetske grožnje in kibernetski kriminal. Kršitev digitalne varnosti ima lahko hude ekonomske posledice, ki vodijo do finančnih izgub in prekinitve storitev, tako tistih, ki jih zagotavljajo zasebni ponudniki kot tudi tistih iz javne sfere. V končni posledici lahko kršitve kibernetske varnosti ogrozijo tudi zaupanje v javne institucije in v demokracijo. Pri oblikovanju strategij v odziv na kibernetske grožnje je pomemben vključujoč pristop, ne le glede krepitve zavedanja o grožnjah, ampak tudi za izgradnjo sistema odzivanja na incidente in promocijo upravljanja z riziki, razvoj zaposlenih in za mednarodno sodelovanje.

Kompleksne medsebojne odvisnosti različnih gospodarskih sektorjev, tako zaradi rabe enakovrstnih specialnih polproizvodov kot tudi zaradi povezljivosti in infrastrukture, zahtevajo usklajene pristope preko različnih gospodarskih sektorjev. Primer 1: V odziv na problem prekinjanja dobavnih verig za polprevodnike ne zadošča izgradnja novih proizvodnih kapacitet, potrebna je tudi ustrezna infrastruktura in usposobljena delovna sila. Primer 2: Svetovno povpraševanje po kritičnih surovinah se z razvojem številnih novih čistih tehnologij hitro krepi, zato so posamezne države, kjer so nahajališča teh surovin v zadnjih 15 letih okrepile izvozne omejitve, to pa pomeni pomembno motnjo v mednarodni trgovini in povzroča ekonomsko neoptimalne rešitve. Primer 3: Uvajanje obnovljivih virov energije omogoča zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, a povzroča nove izzive – odvisnost od kritičnih mineralov in izzive, povezane s tehnološkimi inovacijami za zagotavljanje stabilne dobave energije. Primer 4: Zeleni prehod na področju energije v državah v razvoju zahteva ukrepe za znižanje visokih investicijskih stroškov, upoštevaje specifične rizike, ki so jim izpostavljene države v razvoju kot izvoznice fosilnih goriv. Za okrepitev investicij v zeleni prehod je potrebno upoštevati tudi izkrivljanje trga, predvsem s subvencijami za fosilna goriva.

Slabo načrtovani ukrepi za zmanjševanje tveganj glede ekonomske varnosti lahko izničijo prednosti, ki jih sicer prinaša odprto tržno gospodarstvo in mednarodna trgovina, zato ukrepe težko sprejema vsaka država za sebe, ampak je potreben dialog in usklajevanje na mednarodni ravni.

OECD s svojimi analizami in priporočili pri tem igra pomembno vlogo, saj je vodilna organizacija za oblikovanje na dokazih in podatkovni analizi temelječih ukrepov.