Od Haaga do Limburga: krepitev vezi s Slovenci na Nizozemskem

V spremstvu veleposlanika Republike Slovenije v Haagu Jožefa Drofenika se je v Haagu srečala s predstavnikoma Združenja prijateljev Republike Slovenije na Nizozemskem in učiteljico slovenskega jezika na Evropski šoli v Haagu, spoznala sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu Beti Hohler ter v Limburgu obiskala tamkajšnjo slovensko skupnost, ki slovensko identiteto ohranja v okviru Slovenske plesne skupine v Limburgu.

Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem, ustanovljeno leta 1991, povezuje Slovence, njihove potomce in Nizozemce, ki jim je Slovenija blizu. Društvo, ki ga vodi predsednik Viktor Klemenčič, si prizadeva za krepitev znanja o Sloveniji, slovenski kulturi in jeziku ter za spodbujanje druženja med Slovenci in Nizozemci. Državni sekretarki Humar sta svoje aktivnosti in delo predstavila predsednik Klemenčič in članica odbora Alenka Prinčič. Poudarila sta, da je članstvo razpršeno po vsej državi, prav tako združujejo različne generacije. Enkrat na leto, okoli dneva državnosti, se vsi srečajo na slovenskem pikniku. Gre za njihov najpomembnejši in največji dogodek. K svojim aktivnostim pa z veseljem povabijo tudi Nizozemce.

Na Evropski šoli v Haagu poučuje Danico Štumerger Novosel, ki se je prav tako udeležila srečanja. Število učencev je v tem obdobju precej padlo, kar nekaj družin se je namreč v zadnjem obdobju vrnilo v Slovenijo. Dopolnilnega pouka slovenščine za otroke trenutno ni. Slovenščina pa je še vedno na voljo v Evropski šoli, kjer se lahko učijo slovenščine do mature. Poteka pa dopolnilni pouk slovenščine za odrasle prek spleta.

Sogovorniki so izpostavili željo po aktivnejšem sodelovanju med slovenskimi društvi v celotnem Beneluksu. Razmišljali so, kako pritegniti mlade, otroke, druge Slovence, ki niso aktivno vpeti v dejavnosti skupnosti; kako organizirati pouk sloveskega jezika za najmlajše.

Državna sekretarka se je zvečer srečala s sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu Beti Hohler, ki s svojim delom v eni najpomembnejših mednarodnih institucij pomembno prispeva k ugledu Slovenije na pravnem in mednarodnem področju.

Pot je v nadaljevanju državno sekretarko vodila na jugovzhod Nizozemske, v Limburg. Večer je preživela v prijetni družbi tamkajšnje slovenske skupnosti. Gre za potomce tretje oziroma četrte generacije slovenskih izseljencev, ki so se v to rudarsko pokrajino preseljevali v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Posebej slovesno je bilo srečanje s člani Slovenske folklorne skupine, ki neprekinjeno deluje od leta 1953. Včasih so delovala tri društva, ohranila pa se je le še plesna skupina.

Skupina je v več kot sedemdesetih letih delovanja nastopala na številnih prireditvah na Nizozemskem, v Sloveniji in tujini, sodelovala na folklornih festivalih ter se predstavila tudi na televiziji. V okviru skupine pa je nastal tudi ansambel Veseli vaški godci. V sedemdesetih so celo zmagali na nizozemskem folklornem festivalu.

Obisk v Limburgu, ki je bil prvi državni obisk iz Slovenije po mnogih letih, je potrdil močno željo po ohranjanju vezi s skupnostjo, skrb za ohranjanje identitete, kulturne dediščine in tradicionalnih običajev, posebej plesa. Večina sogovornikov pleše v skupini že od malih nog, redno poslušajo slovensko glasbo in se trudijo ohranjati jezik – eden od članov pa ima celo tatu Slovenije s slovensko zastavo. Želijo si še močnejšega povezovanja s slovenskimi folklornimi skupinami in društvi v regiji ter navezave stikov z društvi v Sloveniji  in učenje slovenskega jezika. Na praznovanju 70. obletnice pred dvema letoma je bilo več kot 400 obiskovalcev. Društvo je v letošnjem letu prvič prejelo sredstva urada, ki bo njihovo delovanje še naprej podpiral.

Obisk v Beneluksu bo državna sekretarka zaključila v Bruslju, kjer si bo ogledala nagrajeno plesno predstavo House Bolero priznanega slovenskega umetnika Mateja Kejžarja v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana. Dogodek poteka v počastitev Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica.