Minister Simon Maljevac: "Dolgotrajna oskrba živi in je temelj solidarne skupnosti"

Posebej je izpostavil področje dolgotrajne oskrbe: »Dolgotrajna oskrba že živi, v dveh programih je vanjo vključenih skoraj 8.000 družin. Sistem omogoča, da ljudje lahko ostanejo doma, v bližini svojih najdražjih. Z novim letom bo pravica do dolgotrajne oskrbe dostopna tudi v domovih starejših, pri čemer bodo stanovalci plačevali zgolj nastanitveni in prehranski del. Socialnovarstvene storitve pokrije blagajna za dolgotrajno oskrbo.« Maljevac je ob tem poudaril, da hkrati poteka tudi rekordna prenova in gradnja domov starejših; na kar 90 lokacijah po državi.

Minister je ob otvoritvi razstavnega prostora Ministrstva za solidarno prihodnost in posebne info točke za dolgotrajno oskrbo znova poudaril, da gre za javno dobrino, ki pripada vsem generacijam, ter ob mednarodnem dnevu starejših čestital vsem, ki delujejo na področju skrbi za starejše in medgeneracijskega sodelovanja.

Minister Maljevac se je nato udeležil tudi okrogle mize o dolgotrajni oskrbi, kjer so skupaj z deležniki razpravljali o izzivih izvajanja zakona in postopni uveljavitvi pravic – od oskrbovalca družinskega člana do oskrbe na domu, v institucijah in e-oskrbe. Minister je ponovno poudaril, da je po 30 letih čakanja Slovenija končno vzpostavila sistem, ki omogoča pravičnejši, dostopen in sodoben pristop k skrbi za starejše. V razpravi o časovnici vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe je poudaril: »Naš izziv ni, da bi si želeli, da dolgotrajna oskrba pride mesec, dva ali tri hitreje. Naš izziv je, da zamuja 30 let.«

Celoten nagovor ministra Simona Maljevca objavljamo spodaj.

Spoštovani predsednik vlade, kolegice ministrice in ministri, poslanke, poslanci, prijateljice in prijatelji, obiskovalke in obiskovalci, cenjene organizatorke in organizatorji,

tudi sam vas toplo pozdravljam in odprtih rok kličem dobrodošlico na tem največjem medgeneracijskem srečanju v Evropi.

Ob našem plodnem sodelovanju na festivalu vsakič pridem do zaključka, da tovrsten forum prinaša bero najlepših priložnosti za rast in razvoj – tako skupnosti kot vsakogar med nami. 

Temu prispeva množica razstavljavcev in stojnic, nevladnih in prostovoljskih organizacij ter izjemno bogata ponudba izobraževalnih in strokovnih vsebin.

Kar je meni osebno kot udeležencu festivala doslej pomenilo največ, pa je pristen stik z drugimi udeleženci: bodisi na okroglih mizah ali pa kar tako, na hodniku ali na kavi na našem razstavnem prostoru.

Zato naj ta trenutek izkoristim predvsem kot zahvalo vsem organizatorjem, ki to priložnost ponujate vsem nam – udeležencem in obiskovalcem. S tem kažete pot vsem drugim, na vseh področjih. Jedro vsega napredka, razmisleka in razvoja je skupnost.

V času sorazmernega obupa in apatije med ljudmi utirate pot upanju, delu, povezovanju in solidarni skupnosti onstran zgolj tretjega življenjskega obdobja. Festival za tretje življenjsko obdobje ponuja vpogled v medgeneracijski dialog v življenju, kaj pomeni aktivno tretje obdobje in kaj tretje obdobje pomeni za vse ostale aktivne člene v družbi.  

Zato, hvala, Vlasta, Tihomir, Aleš in drugi člani programskega sveta in organizatorji.

Zdaj pa – ker smo prav v teh tednih v prelomnem času na področju starejših – beseda o, kot pravijo Britanci – elephant in the room. Očitno poglavje skrbi za starejše, ki polni tako sezname pričakovanj kot naslovnice časopisov.

Dolgotrajna oskrba.

Najprej naj, navkljub modernem mitu politične in korporativne opozicije, pojasnim: dolgotrajna oskrba živi. Dve od štirih glavnih storitev sta v polnem funkcionalnem zagonu. V mrežo oskrbovalcev družinskih članov (ki na vašo pobudo vključuje tudi upokojence) in v sistem e-oskrbe je danes vključenih skupaj skoraj 8.000 družin!

Če bi želeli namestiti teh 8.000 ljudi v domove starejših, bi jih morali zato na novo zgraditi približno 50. Kar bi pomenilo milijardo evrov krepke investicije davkoplačevalskega denarja in kar bi zahtevalo 13.000 novih zaposlitev v socialnem varstvu. Misija nemogoče, torej.

Ampak je uspela. Uporabniki so doma, za njih je poskrbljeno, družine pa lahko živijo normalna življenja z bistveno manj skrbi.  

A to sta šele prvi dve storitvi – zgolj polovica. Dolgotrajna oskrba na domu je v postopku aktivne vzpostavitve. Centri za socialno delo so popolnjeni s stotimi novimi zaposlitvami, že od prvega junija pripravljajo ocene upravičenosti, obiskujejo ljudi na domu, poudarim pa, da tudi že imajo izpolnjene vse pogoje, zakonske in tehnične, da izdajajo odločbe. Zato rezultate njihovega dela celoten sistem in bodoči uporabniki nestrpno pričakujejo.

Če se pojavi vprašanje, kaj pa potem, pa naj pomirim z dejstvom, da je vzpostavljena tudi že mreža izvajalcev. Ko še zadnjih 10 občin opravi svojo dolžnost sklenitve dogovora z izvajalci, bo mreža popolnjena in storitve na voljo čisto vsem.

Na tem mestu še enkrat spodbudim vse naše partnerje v centrih za socialno delo in na čelu lokalnih skupnosti, da zavoljo kakovostne in dostopne javne storitve dolgotrajne oskrbe, zavoljo ljudi, nemudoma naredijo vse, kar je potrebno in v njihovi moči, da postopki stečejo.

Tu pa je še dolgotrajna oskrba v instituciji. S prehodom v novo leto bo ta pravica na voljo vsem, ki bivajo v domovih starejših. Deležni bodo podobne oskrbe kot zdaj, zanje bodo še vedno skrbeli vestni in predani negovalci, razlika bo v sistemu plačevanja oskrbnin. V teh dneh domovi za starejše že posredujejo nove izračune.

Spomnimo, v sistemu dolgotrajne oskrbe bomo na položnicah za oskrbnine plačevali le še nastanitveni in prehranski del – še pri tem pa smo za nastanitev v standardni dvoposteljni sobi postavili kapico na ceno – na zajamčeni pokojnini.

Dokler resnično ne dobimo čisto vseh podatkov od vseh zavodov, se ne bomo bahali. A vse kaže, da bo večina stanovalk in stanovalcev v domovih starejših izrazito na boljšem, na slabšem nihče. Točne podatke z izračuni pa s sodelavci predstavim že v naslednjih dneh.

Ob tem dodam, da je mreža javnih domov predolgo ostala infrastrukturno zapostavljena, zato z veseljem poročam, da trenutno poteka rekordni cikel obnov, nadgradenj in novogradenj domov starejših, da bo mreža dostopna, kakovostna in moderna. Po vsej državi stroji brnijo na 90 lokacijah. Od Dobrovnika do Izole.

Velike družbene spremembe terjajo čas. Vsi, ki ponosno predstavljate tretje življenjsko obdobje, to najbolje veste. Od manj izkušenih pa – še posebej v zadnjem času – slišim  glasne kritike o počasnosti premikanja zarjavelega kolesja dolgotrajne oskrbe. Ne strinjam se.

Dolgotrajna oskrba se premika hitreje kot kadarkoli. Naša težava ni domnevni mesec, dva ali trije zamude. Težava je v treh desetletjih čakanja na to, kar postavljamo danes. Tri desetletja, 13 vlad, 18 neuspelih poskusov zakona in 33-im pristojnim ministricam in ministrom … ni uspelo dolgotrajne oskrbe spraviti s papirja v življenje. O tem, koliko čudovitih življenj v tretjem obdobju zaradi tega ni uspelo cveteti, si ne drznim niti ugibati. 

S ponosom poudarim, da je ta vlada, solidarnostno ministrstvo in ta moja požrtvovalna ekipa predanih sodelavk in sodelavcev prva, ki si je drznila presekati ta vozel.

Razumem pa nasprotovanje politične opozicije. Ker postavljamo javen in dostopen sistem, je pričakovana tudi vojna zasebnega kapitala, njegovih advokatov v politiki in propagandistov v medijih. Torej, najbrž tudi krivcev, zakaj doslej ni nikomur uspelo. 

Umaknili se ne bomo, saj dobro razumemo, da je dolgotrajna oskrba javna dobrina, ki pripada vsem generacijam. Pripada vam. 

Ne ustvarjamo le storitev za starejše, temveč postavljamo napreden temelj družbe, kjer skrb za človeka ni breme posameznika, ampak priložnost in moč skupnosti.

Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, cel čas festivala smo z ekipo na voljo na našem razstavnem prostoru. Pripravljeno imamo posebno info točko, kjer so naši svetovalci in kolegi iz vladnega klicnega centra 114 na voljo z vsemi odgovori o dolgotrajni oskrbi.

Vsem voščim iskrene čestitke ob 1. oktobru, mednarodnem dnevu starejših.

Preden zaključim, vnovič ponudim rek izjemnega britanskega umetnika Davida Bowieja. »Staranje je proces, v katerem postaneš, kar bi moral od nekdaj biti.« Sam dodam, da enako velja za skupnosti.

Hvala za pozornost, festivalu pa vse najboljše.