Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

V Belgiji obeležili dva pomembna jubileja s slovenskim pečatom

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je v Belgiji obiskala še dve pomembni prireditvi. V Liègu se je udeležila praznovanja 50. obletnice tamkajšnjega odseka Zveze Slovencev po svetu, nato pa v Kalmthoutu še osrednje slovesnosti ob 100. obletnici rojstva botaničarke slovenskega rodu Jelene de Belder Kovačič.
Slavnostni gostje v rokah držijo lopate, pred njimi posajena vrtnica.

Posaditev vrtnice v spomin Jelene de Belder. | Avtor: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

1 / 2

Ob 50-letnici delovanja Zveze Slovencev po svetu v Liègu, ki združuje predvsem izseljence iz Furlanije - Julijske krajine, je državna sekretarka organizaciji podelila priznanje in zahvalo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga prejme za dolgoletno delovanje in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulture in tradicije v Belgiji. Priznanje je državna sekretarka izročila predsedniku zveze Nathanu Carligu. Družabno srečanje je bilo priložnost za druženje s tamkajšnjo skupnostjo in krepitev vezi z domovino. Dogodka so se udeležili tudi Olivier Bordon, župan mesta Sambreville, ki je pobrateno z občino Špeter Slovenov v Videmski pokrajini v Italiji, ter Mariano Zufferli, podpredsednik Zveze slovenskih izseljencev v Furlaniji-Julijski krajini Slovenci po svetu, in direktor te organizacije Philippe Birtig, ki sta pripotovala iz Italije. Za čudovito glasbeno popestritev in topel ambient so poskrbeli Nediški fantje iz Benčije. Obiskovalci so se lahko razvajali tudi s pristnimi slovenskimi dobrotami.

Danes je državna sekretarka skupaj z veleposlanico obiskala Arboretum Kalmthout, kjer so s slovesno zasaditvijo vrtnice obeležili 100 let od rojstva Jelene de Belder Kovačič (1925–2003), botaničarke slovenskega rodu, ki je s svojim strokovnim delom in življenjsko potjo pustila globok pečat v Belgiji in širše. Njeno delo na področju hortikulture, zlasti pri ohranjanju rastlinskih vrst, je bilo večkrat nagrajeno, med drugim z najvišjim priznanjem Kraljevega hortikulturnega združenja in naslovom baronice, ki ji ga je leta 1996 podelil kralj Albert II. S svojim delom je arboretum povzdignila v enega najlepših v regiji, vanj pa vtisnila tudi pečat slovenstva, med drugim z zasaditvijo ciklam, ki jih je poznala iz slovenskih gozdov. V arboretumu je zasajena tudi slovenska lipa, ciklame, potomka najstarejše trte na svetu iz Maribora in medovite rastline, stoji pa tudi slovenski čebelnjak, postavljen pred nekaj leti ob svetovnem dnevu čebel, ki simbolizira sodelovanje med Slovenijo in Belgijo.

Zapuščina Jelene de Belder Kovačič predstavlja pomemben most med Slovenijo in Belgijo. Omogoča nadaljnje povezovanje arboretuma s slovenskimi institucijami, kot so Arboretum Volčji potok, park Tivoli in Univerza v Mariboru, ter ponuja priložnosti za krepitev sodelovanja na kulturnem, znanstvenem in gospodarskem področju. Na dogodku sta zbrane nagovorili tudi veleposlanica Sušnik ter viceguvernerka province Antwerpen Mireille Colson, udeležili so se ga tuji diplomanti ter Slovenci iz Maasmechelena in Bruslja. Izredno pomembna pa je bila tudi udeležba hčerke gospe de Belder Kovačič - Diane de Belder, na katero je mama prenesla ljubezen do slovenskih korenin in jo naučila slovenski jezik.

Pot državno sekretarko Vesno Humar danes popoldne vodi na Nizozemsko. V Haagu se bo srečala s predsednikom in člani upravnega odbora Društva prijateljev Slovenije na Nizozemskem in učiteljico slovenskega jezika na Evropski šoli primarne stopnje v Haagu ter se sestala s slovensko sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu Beti Hohler. Obiskala bo tudi Slovence v rudarski pokrajini Limburg, tretjo generacijo Slovencev, ki so se v začetku 20. stoletja preselili v rudnike na jugovzhodu države.