Samooskrba kot temelj odpornosti države in družbe
V soboto, 27. septembra, ob 12. uri boste prejeli testno sporočilo SI-ALARM
Uprava za zaščito in reševanje bo na mobilne telefone, priključene na slovenska mobilna omrežja, poslala potisno sporočilo, s katerim bo testirala Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih (SI-ALARM).
Državna sekretarka Maša Žagar je sodelovala na okrogli mizi o pomenu samooskrbe. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V luči naraščajočih globalnih tveganj in motenj v dobavnih verigah postaja krepitev samooskrbe ključna strateška usmeritev za dolgoročno odpornost Slovenije. Med najpomembnejšimi področji samooskrbe izstopata prehranska in energetska samooskrba, saj neposredno vplivata na varnost prebivalstva in stabilno delovanje družbe.
Prehranska varnost temelji na kakovostnih kmetijskih zemljiščih. Slovenija je med državami z najnižjim deležem njivskih površin na prebivalca v EU, zato je nujno strogo varovanje najbolj produktivnih zemljišč pred pozidavo in opuščanjem kmetovanja. Ključni ukrepi vključujejo:
- trajno zaščito strateško pomembnih kmetijskih zemljišč,
- vlaganja v izboljšanje rodovitnosti tal (namakanje, komasacije, ekosistemske storitve),
- krepitev odpornih verig oskrbe s hrano (od vhodnih surovin do distribucije),
- zmanjšanje količin odpadne hrane kot etičnega, okoljskega in podnebnega izziva.
Državna sekretarka Žagar je opozorila tudi, da – kadar govorimo o samooskrbi – ne smemo pozabiti niti na izgube hrane in odpadno hrano: »Z novim Zakonom o hrani Slovenija uvajamo certifikat za manj odpadne hrane ter krepimo ozaveščanje vseh členov v prehranski verigi. Cilj je zmanjšati izgube in odpadno hrano z boljšim načrtovanjem, tehnologijo, doniranjem in predelavo, saj se zavrže kar tretjina vse pridelane hrane.«
Državna sekretarka Žagar je poudarila, da večjo učinkovitost in trajnostno delovanje omogoča tehnološki napredek. Natančno kmetijstvo, digitalizacija, robotizacija in obnovljivi viri energije bodo imeli zato pri prihodnosti slovenskega kmetijstva ključno vlogo. Pomembno je, da se tehnologije stalno prilagajajo glede na vrste pridelkov, vremenske razmere in potrebe trga.
Slovenija ima priložnost, da z usmerjenimi ukrepi, vlaganji v znanje in tehnologijo ter povezovanjem kmetijstva z drugimi sektorji, kot sta turizem in gastronomija, svojo prehransko varnost in odpornost bistveno okrepi.