Poziv k skupnemu ukrepanju za trajnostno prehransko prihodnost
V soboto, 27. septembra, ob 12. uri boste prejeli testno sporočilo SI-ALARM
Uprava za zaščito in reševanje bo na mobilne telefone, priključene na slovenska mobilna omrežja, poslala potisno sporočilo, s katerim bo testirala Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih (SI-ALARM).
Odpadna hrana. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Cilj mednarodnega dne je ozaveščanje o pomembnosti problema in njegovih možnih rešitvah na vseh ravneh – od posameznika do sistemskih sprememb. Poleg tega spodbuja globalna prizadevanja in skupne ukrepe za doseganje cilja trajnostnega razvoja 12.3, katerega namen je do leta 2030:
- prepoloviti svetovne količine odpadne hrane na prebivalca na ravni trgovine na drobno in potrošnikov,
- zmanjšati izgube hrane v verigah proizvodnje in dobave hrane.
V vseh členih verige preskrbe s hrano se še vedno zavržejo velike količine dragocene hrane. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je lani zavrglo 168.318 ton hrane ali za dva odstotka več kot leto prej. Prebivalec Slovenije je tako v povprečju zavrgel 79 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane, 44 odstotkov ali 73.600 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako doma v lanskem letu zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila užitna še tretjina oziroma 11 kilogramov. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32 odstotkov odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa v dejavnosti trgovine z živili.
Netrajnostna poraba in pridelava hrane imata resne posledice za okolje, gospodarstvo in preskrbo s hrano. Zato je nujno, da kot družba prepoznamo pomen zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane ter spremenimo obstoječe netrajnostne modele porabe in proizvodnje.
Evropska komisija je v okviru prizadevanj za bolj trajnostno prihodnost sprejela cilje, ki jih morajo države članice doseči do konca leta 2030:
- zmanjšanje odpadne hrane v proizvodnji za 10 odstotkov,
- zmanjšanje odpadkov hrane na prebivalca v sektorjih gostinstva, strežbe hrane in gospodinjstvih za 30 odstotkov.
Kaj lahko storimo kot potrošniki? Vsak posameznik lahko prispeva k zmanjšanju odpadne hrane z majhnimi, a pomembnimi koraki:
- Načrtujte nakupe in pripravo obrokov, nakupujte premišljeno in hrano ustrezno shranjujte, da ohranite njeno kakovost in podaljšate rok uporabe.
- Pozorno spremljajte oznake 'porabiti do' na embalaži, zlasti pri hitro pokvarljivih živilih (na primer meso, ribe).
- Prilagodite količine živil pri obrokih, presežke pa ustrezno shranite, delite ali podarite.
- Vključite se v lokalne pobude za zbiranje presežkov hrane in podprite programe za prerazporejanje hrane.
- Kompostirajte ostanke hrane ali raziščite možnosti lokalnega zbiranja bioloških odpadkov.
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubi hrane in odpadni hrani pozivamo vse deležnike – od proizvajalcev, trgovcev, gostincev do posameznikov – k aktivnemu vključevanju s konkretnimi aktivnostmi pri zmanjševanju izgub hrane in odpadne hrane. Skupaj lahko prispevamo k bolj trajnostni, pravični in odporni prehranski prihodnosti.