Finančni petek: Investicijske navade Slovencev
V soboto, 27. septembra, ob 12. uri ste prejeli testno sporočilo SI-ALARM
Uprava za zaščito in reševanje je na mobilne telefone, priključene na slovenska mobilna omrežja, poslala potisno sporočilo, s katerim je testirala Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih (SI-ALARM).
Po podatkih Evropske centralne banke smo Slovenci vse premožnejši. Mediana neto premoženja gospodinjstev je v Sloveniji zadnji dve leti celo presegla mediano v EU, z drugimi besedami, tipično slovensko gospodinjstvo je že od leta 2023 premožnejše od tipičnega EU gospodinjstva.
Slovenci smo tradicionalno varčni, prihranke pa prepogosto hranimo na bančnih računih ali v gotovini. Po podatkih Banke Slovenije je večina finančnega premoženja gospodinjstev vezana prav na denarne vloge, medtem ko v naprednejših zahodnih državah gospodinjstva več vlagajo v delnice, investicijske sklade ali pokojninske produkte.
Takšna naložbena previdnost ima dve plati:
- Sredstva so na varnem, brez večjih tveganj in z visoko likvidnostjo.
- V obdobjih povečane inflacije prihranki izgubljajo realno vrednost, saj obrestne mere na bančne depozite praviloma zaostajajo za rastjo cen.
Prebivalci Slovenije imamo sicer večino svojega premoženja v nepremičninah – že leta 2021 je imelo povprečno gospodinjstvo v nepremičninah 150.000 evrov. Ena od tradicionalnih naložb, ki je med Slovenci prav tako priljubljena, je tudi naložbeno zlato. Samo v letu 2024 smo v Sloveniji kupili za 250 do 350 milijonov evrov naložbenega zlata.
Na Ministrstvu za finance si prizadevamo za krepitev slovenskega kapitalskega trga in višanje finančne pismenosti prebivalstva. Med drugim smo rast zanimanja za naložbe, kot so delnice, obveznice in vzajemni skladi, spodbudili tudi z izdajama t.i. ljudskih obveznic. Spomladi 2026 pa bodo zaživeli tudi Individualni naložbeni računi.
S stališča dolgoročne finančne stabilnosti gospodinjstev je pomembna razpršitev prihrankov in investiranje v produktivna sredstva, ki lahko dolgoročno ohranjajo oziroma povečujejo realno vrednost premoženja. Takšen primer je vlaganje na kapitalske trge, kjer razpršen portfelj naložb omogoča doseganje višjih donosov ob sprejemljivem tveganju.
Investiranje ni nujno tvegano, če se mu pristopi premišljeno in z jasno določenimi cilji. Ustrezno uravnotežen portfelj, ki združuje varnejše oblike prihrankov in dolgoročnejše produktivne naložbe, lahko posameznikom in družinam zagotovi večjo odpornost na gospodarske spremembe.