Na seji stanovanjskega sveta o novem Nacionalnem stanovanjskem programu
V soboto, 27. septembra, ob 12. uri boste prejeli testno sporočilo SI-ALARM
Uprava za zaščito in reševanje bo na mobilne telefone, priključene na slovenska mobilna omrežja, poslala potisno sporočilo, s katerim bo testirala Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih (SI-ALARM).
Sejo sta vodila minister Simon Maljevac, ki je v uvodu zarisal smernice sveta, ter državni sekretar dr. Klemen Ploštajner, ki je predstavil ocene doseganja ciljnih vrednosti kazalnikov iz resolucije trenutnega Nacionalnega stanovanjskega programa 2015 – 2025 ter razgrnil osnutke pripravljenih ukrepov, zajetih v novem programu.
Kot je poudaril dr. Ploštajner, je bilo izvajanje Nacionalnega stanovanjskega programa 2015 – 2025 omejeno zaradi pomanjkanja medresorskega usklajevanja, jasne izvajalske strukture, v preteklosti pa tudi pomanjkanja politične volje in pa ustreznih finančnih virov. Izvajanje programa je bilo omejeno tudi zaradi pomanjkanja raziskav, evidenc in podatkov ter tudi usposobljenega kadra. Resolucija je sicer po njegovih besedah dosegla osem kazalnikov od 16 (kazalnikov je bilo sicer 18), vendar pa ni dosegla ključnih ciljev na področju gradnje stanovanj, gradnje javnih najemnih stanovanj in aktivacije paznega fonda.
Tudi člani stanovanjskega sveta so se strinjali, da se je država resno posvetila izvajanju obstoječega Nacionalnega stanovanjskega programa šele v zadnjih letih. Hkrati pa so izpostavili, da ključno oviro stanovanjski politiki predstavlja nekontinuirano izvajanje ukrepov in pomanjkanje stabilnosti na tem področju. Izrazili so nujnost, da se ukrepi izvajajo skozi več različnih vlad.
5. seja stanovanjskega sveta | Avtor: Ministrstvo za solidarno prihodnost
Državni sekretar dr. Klemen Ploštajner je v drugem delu seje stanovanjskega sveta predstavil glavne smernice novega Nacionalnega stanovanjskega programa 2026 – 2036. Ob tem je predstavil glavne težave, ki danes pestijo stanovanjsko področje; manj stanovanj od povprečja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), gradimo manj stanovanj, gradimo manj na ključnih lokacijah in ne sledimo Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, imamo premalo dostopnih javnih najemnih stanovanj, njihovo število pa je v zadnjih desetih letih padlo in sedaj stagnira. Med napačnimi politikami iz preteklosti je izpostavil, da država za javno stanovanjsko gradnjo ni namenjala proračunskih sredstev, da ni bilo načrtovanja gradnje stanovanj, da so stanovanjski skladi in občine delovali v neustreznih pogojih. Prav tako so se po njegovih besedah zaradi pomanjkanja regulacije področja krepili naložbeni motivi pri kupovanju stanovanj. Dr. Ploštajner je navedel tudi ključne temelje novega Nacionalnega stanovanjskega programa 2026 – 2036; povečanje fonda javnih najemnih stanovanj, aktivacije obstoječih stanovanj, alternativne oblike reševanja stanovanjskega vprašanja, prenovo stanovanjskega fonda ter spremljanje področja s pomočjo raziskav in evidenc.
Članice in člani sveta so opozorili, da morajo ključno mesto v resoluciji imeti mladi in da more ustrezno nasloviti tudi starejše. Opozorili so tudi, da bo treba za hitrejše izboljšanje stanovanjskih razmer aktivirati prazna stanovanja ter urediti kratkoročno oddajanje stanovanj. Poudarili so tudi, da bo v prihodnjih desetih letih eno od pomembnih vprašanj, kako zagotoviti dovolj usposobljenega kadra, ki bo znal ustvarjati in voditi stanovanjske projekte, tako javne kot zasebne. Člani stanovanjskega sveta so pozdravili osnutek ukrepov, pri čemer pa so dodali, da je ključno njihovo dolgoročno izvajanje in usklajeno sodelovanje resorjev, ravni države in različnih deležnikov.
Na današnji seji stanovanjskega sveta so sodelovali Črtomir Remec (Stanovanjski sklad Republike Slovenije), Marko Novak (Slovensko nepremičninsko združenje – Fiabci Slovenija), Katarina Medvešček (Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije), Eva Kotnik (Mladinski svet Slovenije), Boštjan Udovič (Zbornica za poslovanje z nepremičninami), Bojan Rajer (Združenje mestnih občin Slovenije), Marko Peterlin (Inštitut za politike prostora), Peter Jan (Stanovanjski sklad Mestne občine Nove Gorice), Aleš Tomažin (Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana) in Lana Krznarič (PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja).