Prilagodljiva ponovna uporaba dediščine za krožni trajnostni razvoj lokalnih skupnosti

Med 10. in 12. septembrom 2025 je na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani potekala znanstvena konferenca z naslovom Prilagodljiva ponovna uporaba dediščine za krožni trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Dogodek je bil organiziran v okviru projekta HEI-Transform – Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo, ki združuje interdisciplinarno raziskovalno delo več kot 40 strokovnjakov s 14 področij.

Temeljna hipoteza interdisciplinarnega projekta HEI-Transform je bila, da lahko nepremična kulturna dediščina (NKD) pomembno prispeva k uravnoteženemu razvoju lokalnih skupnosti in s tem širše k uresničevanju trajnostnega razvoja ter k zelenemu prehodu. Dokazovali so jo na osnovi paradigme Konservatorstva 3.0, da je dediščina proces sprememb in vir in potencial razvoja lokalnih skupnosti.  Raziskovali so razvojne učinke, ki jih oživljanje dediščine brez rabe prinaša lokalnim skupnostim, zato smo NKD obravnavali kot kapital lokalnih skupnosti v okviru več vidikov trajnosti – kulturnega, družbenega, ekonomskega, okoljskega in prostorskega.

Na konferenci so bili predstavljeni rezultate triletnega raziskovanja, usmerjenega v oživljanje opuščenih območij kulturne dediščine, ki temelji na ponovni uporabi in je prilagodljiva sodobnim družbenim izzivom. Osrednji rezultat projekta je razvoj metodološkega orodja MODEL KD 4.0, ki omogoča celostno vključevanje kulturnega, družbenega, ekonomskega in okoljskega in prostorskega  potenciala dediščine v projektno načrtovanje. Cilj je prispevati k učinkovitejšemu razvoju lokalnih skupnosti, izboljšanju kakovosti življenja ter ohranjanju kulturne dediščine kot dragocenega dela grajenega okolja.

Konferenca se je tretji dan 12.9.2025 zaključila z okroglo mizo z razpravo o vključujočih urbanih regeneracijah s prilagodljivo ponovno uporabe dediščine, na kateri je sodelovala dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev, z Ministrstva za naravne vire in prostor. S svojim prispevkom je poudarila pomen povezovanja prostorskega načrtovanja z varstvom dediščine in prilagajanja na podnebne spremembe ter izpostavila vlogo države pri spodbujanju vključujočih pristopov in pomena interdisciplinarnega dela na vseh ravneh prostorskega načrtovanja, ter dala velik pomen zgodnjemu vključevanju prebivalstva v načrtovanje in upravljanje dediščine z opredelitvijo takih programov, ki spodbujajo uporabo in oživljajo dediščino. Brez ljudi in njihovega delovanja tudi dediščine ni, je ob zaključku izpostavila.

Pogovor je tekel o priložnostih in izzivih medsektorskega sodelovanja, ter prednostih interdisciplinarnega delovanja v prid dobrim in učinkovitim rezultatom projektov obnove dediščine. Zakonodaja s področja urejanja prostora izpostavlja, da ima prenova prednost pred novogradnjami, žal pa je v praksi obratno. Dediščina kot najbolj kakovosten del grajenega okolja za lokalne skupnosti ostaja v veliki meri neizkoriščen trajnostni kapital. To osnovno izhodišče projekta Hei-Transform je tudi iztočnica okrogle mize, na kateri bomo razpravljali o možnostih medsektorskega povezovanja, ki bi lahko prispevalo k bolj učinkovitemu in predvsem dolgoročno vzdržnemu oživljanju opuščene dediščine. Prenova obstoječega grajenega tkiva, upoštevajoč krajinske vidike prostora, je ena temeljnih oblik krožnega gospodarstva. Lokalnim skupnostim pa obenem prinaša številne pozitivne razvojne učinke.

Več informacij o projektu je na voljo na HEI-Transform.