Minister Novak: jasnejša pravila, krajši postopki in večji nadzor nad posegi v prostor

Spremembe prinašajo jasnejša pravila, krajše in preglednejše postopke ter večjo pravno varnost pri gradnji. Obenem se krepi strokovna odgovornost in nadzor, da bi preprečili škodljive posege v prostor. Gre za zakonodajo, ki izhaja iz prakse in konkretnih potreb, zato ni le načelna, ampak tudi uporabna in izvedljiva.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1) – kaj prinaša ljudem?

1. Ukrepi za hitrejšo izdajo gradbenega dovoljenja (GD) – do 60 dni

a. Pospešeni postopki pridobivanja mnenj

Mnenjedajalci bodo morali mnenje izdati v 30 dneh (+ dodatni 15 dnevni varovalni rok) – če mnenja ne podajo, se šteje da je mnenje dano.

b. Poenostavitev za lastnike obstoječih stavb

Lastnikom stavb, pri katerih se je z evidentiranjem spremenila le denimo streha, napušč, balkon, …  ne bo več potrebno ponovno pridobivati pravice graditi

c. Prednostna obravnava

Objekti, ki izkazujejo javni interes, bodo obravnavani prednostno.

d. Dopustna manjša odstopanja

V času gradnje bo mogoče dovoliti manjša odstopanja od izdane dokumentacije, ne da bi bilo potrebno pridobivati novo GD.

2. Pomembno glede legalizacije - 145. člen – posodobljen postopek redne legalizacije

Po odločbi Ustavnega sodišča (ki je razveljavilo 146. člen  - objekt daljšega obstoja, ker niso bili vključeni občina in varstveni resorji) je bilo treba na novo premisliti, kako se ravna z objekti, ki nimajo gradbenega dovoljena ali so grajeni drugače, kot je bilo določeno v njem. Zato ima novela dve zelo različni rešitvi:

a) (145. člen) predstavlja postopek legalizacije, če je bil objekt vsaj v grobem  zgrajen pred novembrom 2017; vloge za legalizacijo se bodo lahko dajale (le) do konca leta 2030; za razliko od rednega postopka je nekoliko drugačna dokumentacija (posnetek stanja objekta), uporabljajo se lahko predpisi, ki so veljali v času obstoja objekta; investitor bo moral poleg komunalnega prispevka plačati tudi »kazen« - za degradacijo in uzurpacijo prostora;

b) (150. člen) domneva, da so objekti, zgrajeni pred 1968 drugi, ki jih je določal gradbeni zakon (ZGO-1) iz leta 2002, ter enostanovanjske stavbe zgrajene pred 2003, legalni; legalni so tudi tisti objekti, ki so zgrajeni do 1995 pa dokumenta (gradbenega ali uporabnega ) ni mogoče najti, bo pa mogoče z različnimi posrednimi dokazi dokazati (npr. kupoprodajna pogodba  z navedbo št. gradbenega dovoljenja), da je takšno dovoljenje obstajalo.

Opomba: Legalizacija ne pomeni potrdila o potresni varnosti in izpolnjevanja vseh bistvenih lastnosti objekta. To pa ne pomeni potrdilo o varnosti in izpolnjevanje bistvenih lastnosti.

Ključna sporočila:

Ne splača se graditi na črno. Za objekte, zgrajene po letu 2017, legalizacija ni mogoča. Cilj sprememb je pravna varnost lastnikov stavb in hkrati zaščita prostora pred nadaljnjo stihijsko gradnjo.

3. 150. člen - Domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja:

- Objekti zgrajeni do konca leta 1967.

- Vsi objekti javne gospodarske infrastrukture do leta 1991.

- Vsi objekti zgrajeni v okviru programa sanacije Posočje.

- Enostanovanjske stavbe za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje do 1.1.2003

- Objekti  zgrajeni pred 1. 1. 1995, za katere ni mogoče predložiti GD, vendar iz dokazov izhaja, da je bilo dovoljenje izdano.

Pogoji za uveljavitev domneve:

1. Objekt je evidentiran v katastru ob vložitvi vloge.
2. Po letu 1995 ni bil spremenjen v nasprotju z zakonom.
3. Obstajajo dokazi, ki dajejo dovolj visoko stopnjo verjetnosti, da je bilo GD izdano.

Pomembno: Odločba o domnevi ni legalizacija objekta. Ne potrjuje potresne varnosti objekta niti ne izkazuje izpolnjevanja bistvenih zahtev gradnje.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C)-kaj prinaša ljudem?

1. Hitrejši postopki prostorskega načrtovanja

- Rok za izdajo mnenj: 30 dni.

- Smernice in zahteve načrtovalci urejanja prostora (NUP) se obvezno vpisujejo v Prostorski informacijski sistem (PIS).

- Mnenjedajalci in CPVO podajo mnenje sočasno, samo enkrat.

- Medresorska delovna skupina, ki jo vodi minister, skrbi za usklajevanje.

- Državni prostorski načrt (DPN) in občinski prostorski načrt (OPN): možna priprava v 1–2 letih.

- Ciljna sprememba OPN/OPPN do 5000 m²: zaključek v pol leta do 1 leta.

- Sočasna obravnava OPN in DGD: brez podvajanja postopkov.

- Lokacijska preveritev za OPPN: izvedba v 3–6 mesecih.

Ni potrebna sprememba OPN kadar se izvede protipotresna sanacija, kadar pa se širi neto uporabna površina, pa je možna tudi ciljna sprememba OPN samo za ta del. Isto velja za gradnjo dvigal, stopnišč in dostope za gibalno oviranje osebe.

2. Komunalni prispevek – pomembne novosti

a) Komunalni prispevek se ne odmeri za pomožne objekte, ki so enostavna stavba.

Za ostale enostavne objekte, ki niso pomožni objekti, in ki imajo lasten priključek na komunalno opremo (cesta, vodovod, kanalizacija) pa se bo lahko občina sama odločila ali se komunalni prispevek plača ali ne;

b) Možnost občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka za:

-Javna najemna stanovanja

-Gasilske objekte

-Objekte za zaščito in reševanje

c) Plačilo komunalnega prispevka je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja ali pa se z občino dogovori o podpisu pogodbe o komunalnem opremljanju.

d) Plačilo takse pa je obvezno za popolnoma opremljena stavbna zemljišča, kjer se lahko takoj izda gradbeno dovoljenje. Občina mora odlog sprejeti do konca 2027 (0,3 eur/m2).