17. konferenca preventive za odraslo populacijo
Program konference je obsegal predstavitev aktualnih tem, novosti in najnovejših znanstvenih dognanj na področju integrirane preventive kroničnih bolezni pri odraslih ter omogočil izmenjavo znanja, izkušenj in praks med strokovnjaki javnega zdravja ter strokovnjaki s primarne ravni, ki izvajajo preventivne obravnave odraslih – v ambulantah družinske medicine, centrih za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojnih centrih ter v patronažnih službah pod okriljem državnega programa Skupaj za zdravje.
Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju motivacije – tako zdravstvenih delavcev, ki delujejo na področju preventive, kot posameznikov, ki želijo spremeniti svoj življenjski slog. V ta namen so bile predstavljene tudi dobre prakse iz tujine. Pomemben del prispevkov je bil posvečen mišično-skeletnim obolenjem in njihovemu preprečevanju, saj gre za pomemben javnozdravstveni izziv, ki se odraža v velikem številu bolniških staležev ter visokih zdravstvenih stroških.
Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje je v pozdravu dejala, da konferenca ni zgolj strokovni dogodek, ampak »tudi izraz skupne zaveze, da ljudem posredujemo znanje, priložnosti ter podporo, ki je potrebna za spremembe na poti do boljše kakovosti življenja, kar je tudi srž programa Skupaj za zdravje«. Slednji prispeva k zmanjševanju bremena kroničnih bolezni v Sloveniji, ki še vedno predstavljajo glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti pri nas. Nadaljevala je: »Velik del kroničnih bolezni in njihovega bremena bi bilo možno preprečiti, kar jasno kaže, da brez preventive ne moremo govoriti učinkovitemu zdravstvenemu sistemu. Na Ministrstvu za zdravje si prizadevamo, da bi delo na področju preventive dobilo še močnejšo podporo«.
Vesna Marinko je izpostavila tudi nedavno na Vladi RS sprejeto Nacionalno strategijo krepitve zdravstvene pismenosti 2025-2035. »Gre za prvi strateški dokument, ki celovito obravnava zdravstveno pismenost kot eno ključnih determinant zdravja ter dejavnik kakovosti, dostopnosti in pravičnosti našega zdravstvenega sistema. Zdravstvena pismenost je ključna tako pri preprečevanju kot pri obvladovanju kroničnih bolezni. Ko ljudje bolje razumejo svoje dejavnike tveganja, vedo, kako lahko ukrepajo, da do bolezni ne pride oziroma ne pride zgodaj. In ko bolezen že nastopi, jim zdravstvena pismenost omogoča lažje sprejemanje odločitev, boljše sodelovanje pri zdravljenju in prilagoditev ukrepov njihovim življenjskim okoliščinam. Strategija tako daje močan okvir, da preventivo še bolj približamo ljudem na način, ki je razumljiv, dostopen in prilagojen vsakemu posamezniku.« Kot podpora za uresničitev strategije na ministrstvu že pripravljamo Nacionalno strategijo za upravljanje in razvoj kadrov v zdravstveni dejavnosti 2025-2035 ter vlagamo v digitalizacijo zdravstva, da bo podatkovna podpora postala temelj za odločitve in za prilagojene preventivne ukrepe.
Glede delovanja in prihodnosti centrov programa Skupaj za zdravje bomo na Ministrstvu za zdravje na podlagi podatkov, analize delovanja Centrov za krepitev zdravja, skupaj z rezultati novega projekta obvladovanja kroničnih bolezni skozi prizmo krepitve zdravstvene pismenosti, ki se začenja v letošnjem letu, pristopili k nadgradnji programa Skupaj za zdravje. »Cilj je, da preventivni program doseže še večji delež prebivalcev in jim zagotovi tisto, kar res potrebujejo tako za preprečevanje kot za obvladovanje kroničnih bolezni. S tem bomo program še bolje prilagodili potrebam posameznikov in skupnosti, okrepili zdravstveno pismenost ter pisali zgodbo o uspehu preventive v Sloveniji, » je zaključila Vesna Marinko.
Več vsebin na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.