Na Brdu o NpUI 2030: od dosežkov do jasnih prioritet za naprej
Strokovni posvet o Nacionalnem programu spodbujanja razvoja in uporabe UI v RS do leta 2030 (NpUI 2030) | Avtor: Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Posvet je združil predstavnike raziskovalnih institucij, gospodarstva, javnega sektorja in civilne družbe s ciljem strniti ključne usmeritve do leta 2030.
Poudarki posveta
Pregled dosežkov in izzivov: predstavljeni so bili rezultati NpUI 2025, pilotne rešitve in vključevanje v evropske iniciative, obenem pa izpostavljeni glavni izzivi, kot so premalo koordinacije med resorji, razpršenost projektov, prepočasna implementacija ter pomanjkanje kadrov in sistematičnih usposabljanj.
Ključni projekti: udeleženci so se seznanili z načrti za Slovensko tovarno umetne inteligence (SLAIF), Kompetenčni center za UI (KCUI), okrepitev polprevodniške industrije (Čip.si), EDIH – podporo malim in srednjim podjetjem ter javnemu sektorju, EDIC – podporo pri izvajanju večdržavnih projektov in implementaciji Akta o UI.
Regulativni okvir: razprava je tekla tudi o pripravi Zakona o izvajanju Akta o umetni inteligenci, regulativnih peskovnikih ter smernicah za pomoč podjetjem pri skladnosti.
Uporaba v praksi: izpostavljeni so bili pilotni projekti v javni upravi ter prve referenčne rešitve v zdravstvu, industriji in jezikovnih tehnologijah.
Panelna razprava
Na osrednjem panelu »Razvoj in uporaba umetne inteligence v Sloveniji – stanje, vizija, priložnosti« so sodelovali državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić, Nenad Šutanovac (Gospodarska zbornica Slovenije), Filip Dobranić (Danes je nov dan), Peter Worstner (UMAR) in dr. Polona Pičman Štefančič (Ministrstvo za digitalno preobrazbo). Razpravljavci so se strinjali, da je Slovenija na področju umetne inteligence v zadnjih letih naredila pomembne korake, vendar mora v prihodnje več pozornosti nameniti sistematičnemu povezovanju raziskav, gospodarstva in javnega sektorja.
Državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić je ob tem poudarila: »Naša naloga je zgraditi zaupanja vreden in povezan ekosistem, v katerem bo umetna inteligenca postala gonilo razvoja in koristila celotni družbi. To pa bo mogoče le, če bomo vsi sodelovali in si zastavili jasne cilje.«
Tematska omizja
Drugi del dogodka je potekal v obliki tematskih omizij po področjih (zdravstvo, gospodarstvo, javna uprava, kibernetika in obramba, HPC in podatki, pametna mesta in družbene inovacije, okolje, kmetijstvo in promet idr.), kjer so udeleženci oblikovali predloge ukrepov za osnutek NpUI 2030 – s poudarkom na spodbujanju inovacij, krepitvi kompetenc in pospešitvi praktične uporabe UI. Organizatorji so ob tem spomnili, da priprava novega programa ni le strokovni, temveč tudi družbeni proces: gradnja zaupanja, sodelovanja in odgovornosti je pogoj za to, da bo UI do leta 2030 dejansko služila ljudem, gospodarstvu in družbi.
Zaključek posveta na Brdu je prinesel jasno sporočilo: Slovenija mora do leta 2030 okrepiti sodelovanje, znanje in inovacije na področju umetne inteligence ter poskrbeti, da bodo rešitve nastajale v službi ljudi in družbe. Udeleženci so se strinjali, da so potrebni usklajeni koraki med raziskovalnim okoljem, gospodarstvom, javnim sektorjem in civilno družbo, da bo NpUI 2030 temeljil na odgovornem, varnem in konkurenčnem razvoju umetne inteligence.