Slovenija in Kitajska za povečanje blagovne menjave in nadaljnje prijateljske odnose

Ministrica Tanja Fajon je v pogovorih z ministrom Vangom Lijem izrazila zadovoljstvo, da Slovenija in Kitajska vzdržujeta ter negujeta dobre dvostranske odnose, kar potrjujejo številne izmenjave na visoki ravni. Obisk kitajskega zunanjega ministra v naši državi je pomemben tudi v luči našega skupnega dela v okviru Varnostnega sveta Organizacije Združenih narodov. "Z ministrom sva se strinjala, da je multilateralizem na splošno in Združeni narodi še posebej, pod ogromnim pritiskom. Soočamo se s kršitvami mednarodnega prava brez primere, zlasti mednarodnega humanitarnega prava ter človekovih pravic. Dogajanje v Gazi nas vsakodnevno opominja na to. Skupaj si moramo prizadevati, da bo multilateralizem ostal temelj mednarodnega reda ter da mednarodno pravo ne ostane zgolj črka na papirju. Slovenija je v okviru Varnostnega sveta OZN pokazala svojo načelno držo, ki jo prepoznava tudi Kitajska," je dejala Fajon.  

Dvostransko sodelovanje je sicer poglavitna točka obiska kitajskega ministra pri nas. Tako je Fajon ministru Jiju predstavila nekatere priložnosti, ki jih Slovenija vidi v okviru gospodarskega sodelovanja z Ljudsko republiko Kitajsko. "Danes je Kitajska naš peti največji trgovinski partner, kar kaže na naraščajoč pomen gospodarskih odnosov med državama, vključno s povezljivostjo preko Luke Koper," je poudarila in spregovorila tudi o ključnih elementih za slovenska podjetja v odnosu s Kitajsko po uvedbi novega sistema izvoznih omejitev in licenc za kovine in redke zemeljske elemente: "Za nekatera slovenska podjetja je nadaljnja redna dobava redkih zemeljskih kovin iz Kitajske eksistencialnega pomena. Zato je pomembno, da ohranimo medsebojno zaupanje in zagotovimo sistemske rešitve, ki bodo v obojestransko korist. Želimo si tudi večjo uravnoteženost trgovinske menjave in verjamemo, da lahko kitajskemu trgu ponudimo več slovenskih proizvodov." 

V letu 2024 je s kitajskim trgom skupno poslovalo 5006 slovenskih uvoznikov in 468 slovenskih izvoznikov. Slovenija je izvažala predvsem medicinske pripomočke, plastične izdelke, les, poliamide, mehaniko in avtomobilske dele, uvažala pa heterociklične spojine za farmacijo, dele naprav za telekomunikacijo, oddajnike, sprejemnike, kamere ter fotonapetostne celice, sestavljene v module.

Od leta 2018 je dvostranska blagovna menjava močno narasla. Skupna blagovna menjava med državama je v letu 2024 dosegla 7,3 milijarde evrov, kar je Kitajsko uvrstilo na 5. mesto med največjimi trgovinskimi partnericami Slovenije (24. izvozni partner, 3. uvozni partner). Vrednost izvoza iz Slovenijo v Kitajsko je znašala 275 milijonov evrov (6 % več kot leta 2023), medtem ko je bila vrednost uvoza iz Kitajske v Slovenijo 7 milijard evrov (5 % manj kot leta 2023). Luka Koper predstavlja pomembno vstopno in izstopno točko za blagovno menjavo med celotno centralno Evropo.

Fajon in Ji sta govorila tudi o odnosih med Kitajsko in Evropsko unijo in bila enotna, da so stabilni in konstruktivni odnosi med EU in Kitajsko v obojestranskem interesu. "Slovenija kot članica EU si bo prizadevala delovati v tej smeri," je poudarila slovenska ministrica.

"Želimo si, da Kitajska uporabi svoj vpliv pri Rusiji, da ta preneha z napadi in se resno vključi v pogajanja za dosego pravičnega in trajnega miru," je v delu pogovora o ruski agresiji na Ukrajino dejala Fajon. Dodala je, da sta s kitajskim sogovornikom dotaknila tudi vprašanja človekovih pravic, kjer imata državi različne poglede, a se o tem pogovarjata in iščeta skupne poti pri rešitvah za globalne izzive.