Znani rezultati raziskave EU o delovnem okolju in zadovoljstvu uslužbencev v organih državne uprave

Dvoletni projekt, ki je vključeval oblikovanje in izvedbo raziskave, se je začel septembra 2023. V raziskavi je sodelovalo skoraj 57.000 zaposlenih iz Bolgarije, Belgije, Hrvaške, Latvije, Litve, Luksemburga, Nizozemske, Slovaške in Slovenije, projekt pa je bil financiran s strani Instrumenta za tehnično podporo Evropske komisije.

V Sloveniji je raziskava zajela 69 organizacij – organov civilnega dela državne uprave – kar pomeni, da smo zajeli 10.580 javnih uslužbencev. Na vprašanja je odgovorilo 4.148 zaposlenih, to predstavlja 39,2-odstoten odziv zaposlenih in pomeni drugi najvišji odziv med sodelujočimi državami.

Raziskava je proučevala ključna področja, kot so kakovost vodstva, organizacijska uspešnost, timska uspešnost, zavzetost zaposlenih, dobro počutje, inovativnost ter delovni pogoji. Namen raziskave je bil dvojen – na eni strani zagotoviti informacije, ki bodo vodstvu posameznih državnih organov pomagale izboljšati kadrovske politike, na drugi strani pa poiskati načine, kako se odzivati na izzive, s katerimi se danes soočajo vse državne uprave v Evropski uniji.

Na srečanju ob objavi sklepnega poročila raziskave (v angleščini), ki je potekalo prek spleta, je bilo med drugim poudarjeno, da gre za prvo tovrstno primerjalno anketo med zaposlenimi v državnih administracijah različnih držav in da bodo v času spremenjene družbene realnosti in pričakovanj zaposlenih zbrani podatki lahko v pomoč pri preoblikovanju kadrovskih politik – pri oblikovanju odločitev, ki temeljijo na dejanskih podatkih in na resničnih potrebah zaposlenih, saj rezultati ponujajo celovit pregled dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost zaposlenih.

Uvodno besedo na srečanju ob objavi poročila je imel poleg direktorice Direktorata za javno upravljanje pri OECD Else Pilichowski in vodje Sektorja za upravljanje in javno upravo pri Evropski komisiji Kjartana Björnssona tudi generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar.

Slovenija je prvič sodelovala v tako veliki raziskavi na tem področju. Kot je poudaril Pogačar, »smo lahko ponosni, da se je k sodelovanju v raziskavi odzvalo toliko zaposlenih.« Vendar pa je analiza podatkov pokazala, da dosegamo rezultate, ki so v povprečju oziroma nižji od povprečja sodelujočih držav, kar še posebej velja za kakovost vodstva in inovacijski indeks. »Dobili smo potrditev tega, kar smo na nek način pričakovali,« je povedal Pogačar in dodal, da »s tako pridobljenimi rezultati prepoznamo prednosti in slabosti, izmenjamo dobre izkušnje ter oblikujemo sistemske spremembe«. Izpostavil je tudi zavedanje, da je kakovost vodstva neposredno povezana z vsemi vidiki delovanja javne uprave ter da »dobro vodenje vpliva ne le na učinkovitost temveč tudi na dobro počutje zaposlenih«.

V okviru predstavitve izsledkov raziskave so svoje izkušnje in poglede v zvezi z uporabno vrednostjo pridobljenih rezultatov predstavile tudi sodelujoče države. Slovensko izkušnjo je predstavila mag. Ksenja Hauptman iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je predstavila nadgradnjo izvedene raziskave. V Sloveniji smo namreč projekt samoiniciativno nadgradili, in sicer tako, da smo na podlagi anonimiziranih podatkov, poslanih s strani OECD, pripravili celovita, posameznim organom prilagojena poročila; z namenom, da državna uprava postane privlačno delovno okolje s pogoji za osebni in karierni razvoj zaposlenih. »Vsaka organizacija je tako prejela svoje primerjalne rezultate, kar omogoča ciljno usmerjene ukrepe,« je povedala mag. Hauptman.

Prve ukrepe smo v Sloveniji že izvedli

Analize so bile pripravljene za organe z zadostnim številom odzivov, pri čemer so bila poročila zasnovana preprosto, pregledno in uporabno, da vodjem omogočajo razumevanje rezultatov v primerjavi z drugimi organi. Pripravljenih je bilo 21 individualiziranih poročil, ki nudijo dragocene vpoglede za razvoj kadrovskih praks.

Dodatno so bila pripravljena posamezna poročila z rezultati indeksov (na primer organizacijska uspešnost, vodstveni indeks, razvoj kadrov, dobro počutje in zavzetost zaposlenih). Z razumevanjem, kaj zaposlene motivira in kaj jim ni všeč, katera področja potrebujejo izboljšave in zakaj zaposleni razmišljajo o odhodu, lahko vodstva postavijo ustrezne prioritete ter razvijejo učinkovite in ciljno usmerjene ukrepe, pri čemer se glas zaposlenih neposredno upošteva pri oblikovanju sistemskih rešitev.

K uspehu raziskave je na slovenski strani prispevala aktivna vključenost zaposlenih iz treh ministrstev (poleg sodelavk Ministrstva za javno upravo, mag. Tee Juratovec in Anje Majer, še  mag. Ksenje Hauptman iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter dr. Mojce Štraus iz Ministrstva za vzgojo in izobraževanje) ter koordinatorjev po posameznih ministrstvih in vladnih službah.

Pred pripravo končnega poročila je OECD v vseh sodelujočih državah izvedla delavnice, na katerih so udeleženci pregledali preliminarne rezultate in oblikovali predloge za oblikovanje prihodnjih praks na področju upravljanja s kadri.