Učinkovita podpora rejcem na območjih pojavljanja velikih zveri

V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 je bilo za preventivne ukrepe namenjenih več kot 3,4 milijona evrov, pri čemer je bilo podprtih 140 naložb za postavitev več kot 235.000 metrov varovalnih ograj, ter dodatno skoraj 1,9 milijona evrov za KOPOP ukrepe za varovanje pašnih živali z elektroograjami/elektromrežami, s pastirjem oziroma pastriskimi psi, s katerimi se je podprlo skupno 2.833 hektarjev. Najpogosteje so bile financirane visoke elektroograje, obore in premične elektromreže, največ sredstev pa je bilo usmerjenih v občine Kočevje, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in Bloke.

Študija o učinkovitosti zaščitnih ukrepov, ki jo je naročilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je pokazala, da so visoke elektromreže najučinkovitejša rešitev za zaščito drobnice, medtem ko so možnosti postavitve ograj na določenih območjih omejene zaradi terena. Poudarila je tudi pomen pastirskih psov, za katere pa v Sloveniji še ni vzpostavljenega sistema vzreje in šolanja. Do vzpostavitve sistema bo možen le nakup pastirskih psov s certifikati iz tujine.

V Strateškem načrtu SKP 2023–2027 se z novimi intervencijami nadaljuje in nadgrajuje pomoč kmetom. Z dvigom stopnje sofinanciranja na 90 odstotkov in razširitvijo ukrepov na nakup opreme, postavitev krmišča in zavetišča za živali na pašniku, nakup pastirskih psov in uvedbo neproizvodnih naložb se kmetom omogoča celovita zaščita rejnih živali. Že v prvem letu izvajanja je bilo v KOPOP vključeno dvakrat več hektarjev kot v celotnem prejšnjem programskem obdobju.

Ob tem MKGP zagotavlja tudi psihosocialno podporo rejcem, ki so utrpeli škodo zaradi napadov zveri. V letu 2024 je bil v ta namen objavljen javni razpis za izmenjavo znanja in pomoč rejcem pri soočanju z duševnimi posledicami in uveljavljanju odškodnin.

MKGP sodeluje tudi z drugimi resorji, lokalnimi skupnostmi in pri različnih projektih (npr. LIFE SloWolf, Carnivora Dinarica), ki krepijo ozaveščenost in znanje o sobivanju z zvermi.

Za škodo, ki jo povzročijo zaščitene živali (npr. volk, medved), so lastniki ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do odškodnine po Zakonu o ohranjanju narave, za škodo zaradi šakala pa v celoti odgovarja MKGP. Sočasno MKGP zaključuje tudi novo strokovno podlago (CRP), ki bo podlaga za vključitev posredne škode v cenik odškodnin.

Z dosedanjim delom MKGP potrjuje zavezanost k celoviti podpori kmetom – tako na finančnem, tehničnem kot tudi psihosocialnem področju – ter si prizadeva za učinkovito in odgovorno sobivanje človeka z naravo.