Slovenija v ospredju globalnih razprav o krožnem gospodarstvu

Skupaj razpravljajo o rešitvah, ki združujejo okoljsko odgovornost, gospodarsko konkurenčnost in bolj kakovostno življenje ljudi. Dogodek Slovenijo umešča v samo središče globalnih razprav o krožnem gospodarstvu ter potrjuje, da je trajnostni razvoj več kot zgolj cilj – je nujen temelj odporne in konkurenčne prihodnosti.

Odgovornost do planeta in prihodnjih generacij

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob odprtju poudaril, da je čas za spremembo odnosa do virov: »Živimo v dobi, kjer brezglavo potrošništvo ni več vzdržno. Naš cilj je ustvarjati izdelke, ki trajajo dlje, in odpadke preobraziti v nove priložnosti. To ni le okoljska zaveza, ampak odgovornost do naših zanamcev.«

Njegove besede je podprla evropska komisarka za okolje Jessica Roswall, ki je prek videopovezave izpostavila, da slovenski zgledi navdihujejo tudi druge države članice EU. »Krožno gospodarstvo je skupen evropski projekt, ki ga gradimo skupaj – Slovenija pa dokazuje, da lahko tudi manjša država postane vodilna v trajnostnih inovacijah,« je dejala.

Razprave, ki odpirajo prihodnost

Prvi dan je s predavanjem Zuzanne Skalske nakazal, kako krožno gospodarstvo oblikuje svet, kjer inovacije in trajnost postaneta neločljiv par. V razpravi predstavnikov slovenskih ministrstev je bilo jasno, da krožno gospodarstvo ni le okoljska nuja, temveč tudi gospodarska priložnost. Državni sekretar Matevž Frangež je poudaril, da krožno gospodarstvo ni zgolj okoljska nuja, temveč strateška priložnost za večjo odpornost, produktivnost in globalno konkurenčnost Slovenije, državni sekretar Uroš Vajgl pa je opozoril na pomen skupnih pravil EU, ki spremljajo izdelek skozi celoten življenjski cikel – od zasnove do recikliranja.

Naslednji dan je ponudil poglobljene razprave, od konkurenčnih prednosti krožnih rešitev do zahtevnih vprašanj, kot je ravnanje z odpadnim tekstilom. Posebej je odmeval panel o vlogi potrošnikov, ki je pokazal, da lahko popravljalnice, knjižnice stvari in t. i. krožni boni postanejo del vsakdana, če jih podprejo pametne politike in osveščeni državljani. Digitalna orodja, standardi in nove oblike komercializacije so bili izpostavljeni kot ključni most med trajnostjo in gospodarskimi priložnostmi.

Slovenske zgodbe, ki navdihujejo svet

Tretji dan je namenjen obiskom slovenskih primerov dobrih praks, ki dokazujejo, da krožno gospodarstvo ni abstrakten pojem, ampak že živi v podjetjih in skupnostih. Udeleženci bodo spoznali, kako Steklarna Hrastnik inovativno reciklira steklo, kako skupnostne elektrarne v Hrastniku prinašajo energijo prebivalcem, kako podjetje AquafilSLO v Ljubljani iz odpadnih ribolovnih mrež ustvarja nove materiale ter kako Depo Vrhnika s premišljenim sistemom ravnanja z odpadki postavlja zgled lokalnim skupnostim. Ti projekti so navdih za Evropo in širše – dokaz, da lahko trajnost prinaša koristi ljudem, okolju in gospodarstvu hkrati.

Dogodek z zgledom

Konferenco so pripravili Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenski center za krožno gospodarstvo, pri čemer so upoštevali načela trajnostne organizacije. Od izbire lokacije do uporabe okolju prijaznih materialov je dogodek tudi sam pokazal, da je mogoče trajnost vgraditi v vsak korak.

Slovenija kot soustvarjalka krožne prihodnosti

Konferenca Stičišče krožnega gospodarstva – Slovenia 2025 dokazuje, da Slovenija ne le sledi globalnim trendom, temveč jih soustvarja. Več kot 450 udeležencev, več kot 30 panelnih razprav in številne zgodbe iz prakse so ustvarile prostor, kjer se ideje spreminjajo v konkretne rešitve.