Posodobljen krovni zakon dobil podporo Odbora za kulturo Državnega zbora

Z novelo zakona se nadaljuje razvoj novega kulturnega modela, ki temelji na dostopni in kakovostni umetnosti za vse prebivalce, delavskih pravicah za zaposlene in samostojne delavce v kulturi, ter bolj učinkovitem, trajnostnem, decentraliziranem in predvidljivem delovanju javnih zavodov, skladov, agencij in nevladnih organizacij. Novela prav tako krepi dialog s civilno družbo, ki soustvarja kulturni prostor. Trajnost, dostojni delovni in prostorski pogoji ter skladen regionalni razvoj postajajo temeljne vrednote izvajanja javnega interesa za kulturo. 

Ob tem je državni sekretar mag. Marko Rusjan povedal: »Zakon ima dva cilja: kako izboljšati pogoje za delavce v kulturi in kako poskrbeti, da bo kakovostna umetnost dostopna vsem prebivalkam in prebivalcem.«

Zakon bo v več pogledih pomembno izboljšal pogoje dela za samostojne delavce v kulturi. Zanje se uvaja višji in prožnejši model dohodkovnega cenzusa, ki omogoča postopno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost. Hkrati se vzpostavlja karierna dinamika, ki upošteva življenjske in poklicne okoliščine ter omogoča večjo socialno varnost v primeru bolezni, poškodb ali starševskega dopusta. Zakon prepoveduje neplačana pripravništva v javnih zavodih, s čimer se preprečuje nadaljnja prekarizacija mladih v kulturi. Uvaja se polletno plačano uvajanje na delovnem mestu v javnih zavodih. To pomeni, da bo pol leta pred načrtovano upokojitvijo izkušenega delavca hkrati zaposlena tudi mlajša oseba, ki ji bo predano ustrezno znanje in veščine. To je posebej pomembno za specializirane poklice v kulturi, saj se s tem zagotavlja učinkovitejši prenos znanja med generacijami in nemoteno delovanje javnih zavodov.

Posebna pozornost je namenjena baletnim plesalcem, ki zaradi narave dela in pogostih poškodb podobno kot vrhunski športniki v določeni starosti ne morejo več opravljati svojega dela. Zakon jim bo omogočil, da dokončajo šolanje in nadaljujejo svojo poklicno pot na drugem področju. Skupaj z možnostjo uvajanja ob delu gre za prebojen in piloten ukrep, ki uvaja nove možnosti profesionalnega razvoja in sistemsko dviga kompetence delavcev v kulturi ter razvija bolj trajnostne karierne loke.

Zakon bistveno krepi dostopnost umetnosti za vse prebivalce, ne glede na kraj bivanja. Posodobljen ukrep umetniškega deleža v javnih investicijah omogoča, da kakovostna umetniška dela postanejo sestavni del javnega prostora – od upravnih enot do železniških postaj in univerz. Uvajajo se bolj jasni in odprti pogoji za to, da prebivalci brezplačno uporabljajo javno kulturno infrastrukturo – denimo pri ljubiteljskem udejstvovanju v pevskih zborih, gledaliških skupinah in slikarskih kolonijah.

Na odboru za kulturo so na predlog koalicijskih poslancev sprejeli še nekaj amandmajev, ki dodatno izboljšujejo položaj samozaposlenih v kulturi. Ti bodo tako prej začeli prejemati višje prispevke za socialno varnost, celoten sistem pa bo uveljavljen v letu 2029.