Minister Maljevac na srečanju z evropskim komisarjem Jørgensenom v Bruslju

Minister Maljevac je v uvodu srečanja kot izjemno pozitivno izpostavil, da je v novi sestavi Evropske komisije prvič tudi komisar, pristojen za področje stanovanjske politike. S tem je Komisija po besedah Maljevca reševanju stanovanjske krize dala veliko težo in jo prepoznala tudi kot družbeno krizo. Sogovornika sta se strinjala, da je stanovanjska kriza med največjimi izzivi Evropske unije. Največjo težavo predstavljata nagel porast cen nepremičnin in najemnin na zasebnem trgu ter zelo omejena ponudba cenovno dostopnih stanovanj, kar znižuje kvaliteto življenja prebivalcev držav članic Unije. Varno domovanje je ena od osnovnih človekovih potreb, vendar je zaradi zahtevnih razmer na stanovanjskem področju za številne posameznike in družine težko dosegljiva.  

Maljevac je Jørgensenu predstavil ključne izzive stanovanjske politike v Sloveniji, kot so rast cen nepremičnin in najemnin na zasebnem trgu, s tem povezana cenovna nedostopnost stanovanj in omejena ponudba stanovanj. Sogovorniku je ob tem predstavil tudi ključne premike na stanovanjskem področju, ki jih je začela vlada, predvsem na zakonodajnem področju ter z obsežnim svežnjem proračunskih sredstev za javno stanovanjsko gradnjo in razvoj zemljiške politike.  

Evropski komisar za energijo in stanovanjsko politiko Dan Jørgenson je ministru Maljevcu predstavil novo projektno skupino za stanovanja (angleško Housing Task Force), ki jo je ustanovila komisija in ki je začela delovati 1. februarja 2025. Nova delovna skupina po njegovih besedah razvija evropski načrt za dostopna stanovanja, s pomočjo katerega bo Evropska komisija oblikovala učinkovite politike Unije za odpravo strukturnih dejavnikov stanovanjske krize ter zagon javnih in zasebnih naložb v cenovno dostopna stanovanja. Komisar Jørgensen je poudaril, da so na komisiji odprti za predloge držav članic, ki jih bodo pregledali in upoštevali pri oblikovanju akcijskega načrta na stanovanjskem področju.

Simon Maljevac je komisarju na podlagi dosedanjih izkušenj Slovenije podal številne predloge za oblikovanje skupnega pristopa Unije na stanovanjskem področju. »Eno izmed pomembnih omejitev za nacionalne stanovanjske politike predstavljajo pravila državnih pomoči, ki so z vidika financiranja gradnje dostopnih stanovanj nejasna in omejujoča. Poleg tega bi bilo treba obstoječo definicijo stanovanj, ki jih lahko skladno z evropsko zakonodajo gradijo države, vključiti tudi stanovanja, dostopna kar najširšemu krogu državljanov, ne zgolj socialna stanovanja. To namreč zavira razvoj stanovanjske politike, ki bi poskrbela tudi za srednji razred, saj se ta prav tako sooča z višanjem življenjskih stroškov in slabšanjem kvalitete življenja. Finančne in regulatorne rešitve morajo pripoznati tudi razlike med članicami, tako z vidika velikosti kot razvitosti stanovanjske politike. Trenutni viri financiranja prek Evropske investicijske banke so za manjše članice pogosto neustrezni. V sklopu stanovanjske politike bi morala Evropska komisija začeti vključevati tudi obnove stanovanjskih stavb in njihovo prilagajanje spremenjenim demografskim potrebam,« je poudaril Maljevac.  

Komisarja Jørgensona je med drugim zanimalo, kako smo se v Sloveniji lotili omejevanja kratkoročnega oddajanja stanovanj v turistične namene. Maljevac mu je predstavil zakonodajne predloge, pri katerih je sodelovalo tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, in dodal, da bi se na evropski ravni lažje soočili s težavami, ki jih povzroča kratkoročno oddajanje stanovanj, če bi imeli usmeritve na ravni Unije.