Letno srečanje evropskih meteorologov v Ljubljani

Vodilna tema letošnjega srečanja je bila uporaba umetne inteligence in strojnega učenja za izboljšanje meteoroloških in hidroloških storitev. Strokovnjaki z temi novimi orodji dobivajo možnost izboljšanja tako prostorske kot tudi časovne natančnosti storitev, pa tudi velik časovni prihranek pri izračunih.

Konference so se udeležili strokovnjaki državnih meteoroloških in hidroloških služb, raziskovalci na inštitutih in univerzah, zastopan pa je tudi privatni sektor meteoroloških in hidroloških storitev. 

Letno srečanje je tudi priložnost za podelitev priznanj in nagrad, s katerimi smo izpostavili izjemne dosežke na področju meteorologije, nagradili inovacije in tehnološke dosežke, omogočili mladim meteorologom in biometeorologom s finančno podporo udeležbo na konferenci. Podelili smo tudi dve nagradi za trajen prispevek k delovanju Evropske meteorološke zveze, letos jo je prijela nemška kolegica dr. Heinke Schlünzen. Glavno priznanje pa je letos prejela generalna direktorica Evropskega centra za srednjeročno napoved vremena dr. Florence Rabier za njene dosežke in prispevek k razvoju meteorlogije na svetovni ravni.

Podelili smo tudi tri medijske nagrade, saj se zavedamo, da je storitve posredovati uporabnikom na način, da jih le-ti lahko uporabijo. Za projekt z velikim dosegom javnosti je bila nagrajena okoljska agencija FVG in sicer za letno publikacijo Segnali dal Clima. Za najboljšega znanstvenega novinarja je bil nagrajen Irec Conor Purcell, ki objavlja članke v mednarodno najbolj priznanih revijah  in medijih. Za dolgoletno delovanje v medijih je nagrado prejel Jeremy Wilks, ki deluje pri Euronews.

Poleg konference smo Agencija za okolje, Slovensko meteorološko društvo ter Univerza v Ljubljani pripravili v prostorih rektorata dva dogodka za zainteresirano javnost, ki se konference ni mogla udeležiti. Na prvem smo izpostavili najpomembnejše teme konfrenece, na drugem pa smo izpostavili pomen komunikacije in različne pristope k učinkovitemu komuniciranju.

Vsak dan je bilo na programu eno plenarno predavanje, s katerim smo izpostavljali pomen najnovejših trendov in dosežkov. Sicer pa je zasedanje vse dni potekalo vzporedno v petih dvoranah. Izpostavljenih pa je bilo tudi 150 posterjev s strokovno vsebino. Izvedeni sta bili tudi dve delavnici, na katerih so sodelovali tudi naši sodelavci, eno med njimi, in sicer o komuniciranju informacij o vplivu vremena in podnebja na zdravje in dobro počutje ljudi, je Agencija za okolje tudi soorganizirala. Slovenski strokovnjaki smo bili na konferenci zelo dobro zastopani s predavanji in posterji. Izpostavljeni pa smo bili tudi kot sklicatelji tematskih sekcij. Našemu sodelavcu dr. Matjažu Ličerju je pripadla tudi čast strateškega predavanja.

Ob konferenci smo pripravili tudi več strokovnih ekskurzij, med njimi ogled meteorološkega radarja na Pasji ravni, tri vodene obiske Agencije za okolje, voden ogled fenološkega parka v Ljubljani in voden ogled po Ljubljani po sledeh potresa, ki je pred več kot stoletjem prizadel mesto.

Agencija za okolje je za nemoten potek konference prispevala tudi konferenčne asistente.