Finančni petek: Proračunski primanjkljaj

Proračunski primanjkljaj se nanaša na državni proračun, ki je ena od štirih blagajn javnega financiranja (poleg proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije).

O proračunskem primanjkljaju govorimo, ko država v določenem letu porabi več denarja iz državnega proračuna, kot ga zbere z davki, prispevki in drugimi prihodki. Številke pa same po sebi še ne povedo vsega – pomembno je, kako se primanjkljaj odraža v gibanju javnega dolga in gospodarski rasti.

Proračunski primanjkljaj tako ni nujno nekaj negativnega, države ga uporabljajo kot orodje za investicije, ki spodbujajo gospodarsko rast. Ob nominalni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) in zmerno nizkem primanjkljaju dolg v deležu BDP postopoma pada. Tako se tudi ob primanjkljaju lahko zagotavlja dolgoročna vzdržnost javnih financ.

V Sloveniji vlada pripravi predlog proračuna in ga v sprejem Državnemu zboru predloži do 1. oktobra, le ta pa ga sprejme pred začetkom proračunskega obdobja, na katero se nanaša. Proračunski primanjkljaj Slovenije je skladen z evropskimi pravili, ki narekujejo srednjeročno ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod tremi odstotki BDP.

Ključna naloga Ministrstva za finance je torej uravnotežiti potrebe po javnih izdatkih z odgovorno fiskalno politiko. Cilj je, da država dolgoročno ohranja stabilne in vzdržne javne finance, hkrati pa omogoča razvoj ter krepi odpornost gospodarstva.

Odgovorna fiskalna politika Slovenije se odraža tudi v letošnjem zvišanju bonitetnih ocen, ki jo državi dodeljujejo mednarodne bonitetne agencije, s čimer smo postali najvišje ocenjena država v srednji in vzhodni Evropi.