Finančni petek: Proračunski primanjkljaj

Pomembno je ločiti med primanjkljajem sektorja država, ki se nanaša na skupni primanjkljaj vseh štirih javnofinančnih blagajn (državni proračun, proračuni občin, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), ter ožje, proračunskim primanjkljajem, ki se nanaša na državni proračun.

O proračunskem primanjkljaju govorimo, ko država v določenem letu porabi več denarja iz državnega proračuna, kot ga zbere z davki, prispevki in drugimi prihodki. Številke pa same po sebi še ne povedo vsega – pomembno je, kako se primanjkljaj odraža v gibanju javnega dolga in gospodarski rasti.

Proračunski primanjkljaj tako ni nujno nekaj negativnega, države ga uporabljajo kot orodje za investicije, ki spodbujajo gospodarsko rast. Ob nominalni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) in zmerno nizkem primanjkljaju dolg v deležu BDP postopoma pada. Tako se tudi ob primanjkljaju lahko zagotavlja dolgoročna vzdržnost javnih financ.

V Sloveniji vlada pripravi predlog proračuna in ga v sprejem Državnemu zboru predloži do 1. oktobra, le ta pa ga sprejme pred začetkom proračunskega obdobja, na katero se nanaša. Proračunski primanjkljaj Slovenije je skladen z evropskimi pravili, ki narekujejo srednjeročno ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod tremi odstotki BDP.

Ključna naloga Ministrstva za finance je torej uravnotežiti potrebe po javnih izdatkih z odgovorno fiskalno politiko. Cilj je, da država dolgoročno ohranja stabilne in vzdržne javne finance, hkrati pa omogoča razvoj ter krepi odpornost gospodarstva.

Odgovorna fiskalna politika Slovenije se odraža tudi v letošnjem zvišanju bonitetnih ocen, ki jo državi dodeljujejo mednarodne bonitetne agencije, s čimer smo postali najvišje ocenjena država v srednji in vzhodni Evropi.