Odziv na prvi nagovor predsednice Evropske komisije v tem mandatu
V njem se je osredotočila na strateško samostojnost Evrope na področju varnosti in obrambe, na vlogo EU v svetu, v bližnji soseščini, nujnost povečanja konkurenčnosti, zelenem prehodu ter na pomen zagotavljanja evropskega socialnega modela, pa tudi vrednot, na katerih sloni EU – demokracija in vladavina prava.
Nagovor je bil pričakovano osredotočen na rusko agresijo na Ukrajino. Slovenija pozdravlja nadaljnja diplomatska prizadevanja ter vsestransko podporo EU Ukrajini za končanje vojne in doseganje pravičnega in trajnega miru. Potreben je nadaljnji pritisk na Rusijo, vključno s sprejemom novega paketa sankcij. Slovenija posebej pozdravlja pomen vrnitve prav vseh ugrabljenih ukrajinskih otrok.
Predsednica Evropske komisije se je osredotočila tudi na položaj na Bližnjem vzhodu, še posebej v Gazi. Slovenija poudarja, da se namerno povzročena lakota ne sme uporabljati kot orožje vojne in pozdravlja predstavljene predloge s strani Evropske komisije, kot so njena zamrznitev dvostranske podpore Izraelu, predlog sankcij proti izraelskim skrajnim ministrom in nasilnim naseljencem ter delno začasno prekinitev izvajanja trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. Gre za korake v pravo smer, ki bi jih bilo potrebno glede na razsežnost razmer sprejeti takoj. Slovenija bo še naprej pozivala ter si prizadevala za odločnejše in usklajeno ukrepanje EU z namenom doseganja takojšnjega premirja, neovirane dostave humanitarne pomoči ter izpustitve talcev.
Evropa in globalna varnost se soočata z neprimerljivo množico groženj in izzivov, zato Slovenija soglaša, da mora biti odziv EU celovit, večplasten, prožen in skupen z našimi partnerji - tesno sodelovanje z NATO ostajata absolutna nujnost. Večje in boljše vlaganje v obrambo, infrastrukturo, dvojno rabo in odpornost, ni pomembno zgolj za našo varnost, temveč tudi za to, kdo smo in kaj zastopamo.
Slovenija posebej pozdravlja omembo ponovne združitve Evrope preko širitve na Zahodni Balkan, Ukrajino in Moldavijo. Ostajamo močna podpornica širitve, ki je geostrateškega pomena za EU in za Slovenijo.
Krepitev evropske konkurenčnosti in notranjega trga je nujnost, ki se je zaveda tudi Slovenija. Dokončanje notranjega trga EU, poenostavitev evropske zakonodaje, digitalizacija ter diverzifikacija trgovinskih odnosov so predpogoji za zmanjšanje inovacijskega zaostanka, pri čemer Slovenija na digitalnem področju podpira večjo uporabo umetne inteligence evropskih podjetij in pozdravlja pobudo vzpostavitve tovarn umetne inteligence, mdr. tudi podatkovnega centra v Mariboru. Slovenija se zaveda izjemnega pomena zelenega prehoda in pomen ustreznega odgovora na izkrivljanje konkurenčnih pogojev s strani drugih držav. V luči krepitve znamke "Narejeno v Evropi" bo za Slovenijo zanimivo zlasti delo na pobudi za izdelavo majhnega, cenovno dostopnega evropskega električnega avtomobila.
Slovenija podpira prizadevanja za varne in odporne energetske sisteme EU ter za dostopno energijo po konkurenčnih cenah, saj je nanje slovenska energetsko intenzivna industrija še posebej občutljiva. Slovenija podpira čiste vire energije in izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije. Pri iskanju rešitev želi, da se upošteva načelo tehnološke nevtralnosti, saj jedrska energija lahko predstavlja pomemben doprinos k razogljičenju.
Za Slovenijo je pomembno, da so prizadevanja za povečanje prehranske varnosti usmerjena tako v podporo kmetom, kot v razvoj podeželja. Čeprav gre za področje iz pristojnosti držav članic, Slovenija ceni tudi konstruktivno vlogo EU pri naslavljanju stanovanjske problematike, ki jo je napovedala Von der Leyen.
Vladavina prava ostaja temelj evropskega povezovanja in je še zlasti pomembna v okviru procesa širitve EU. Slovenija še naprej močno podpira nadaljevanje obstoječega mehanizma vladavine prava in pogojevanje vseh finančnih sredstev EU z njegovim spoštovanjem. V luči poplave dezinformacij in tujega vmešavanja Slovenija podpira pobudo za krepitev sodelovanja pri zaščiti demokratičnih procesov, ki bo jo nudil kmalu predstavljeni "ščit za demokracijo".
Slovenija bo še naprej tvorno sodelovala pri sprejemanju ukrepov Evropske komisije, ki so v dobrobit vseh državljank in državljanov EU.