Konferenca TBMCE 2025: Krožno gospodarstvo kot strateška usmeritev Slovenije
Marko Hren, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije | Avtor: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
Dogodek, ki ga že več let sofinancira Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), je od 3. do 5. septembra potekal v Grand hotelu Bernardin in združil raziskovalce, inovatorje, gospodarstvenike ter odločevalce iz Slovenije in tujine.
Pametna specializacija kot temelj evropske politike
Eden panelov je bil namenjen tudi Slovenski strategiji trajnostne pametne specializacije (S5), ki je del širšega evropskega koncepta Smart Specialisation Strategy (S3). Kot je na konferenci poudaril Marko Hren, vodja sektorja za pametno specializacijo na MKRR, je S3 v zadnjem desetletju utrdila svoj položaj kot ključna politika EU, saj povezuje konkurenčne prednosti regij s prioritetami EU, kot so zeleni prehod, digitalizacija in družbeni izzivi.
Na junijskem srečanju skupnosti S3 v Bruslju so evropski odločevalci izpostavili, da 88 odstotkov regionalnih prioritet podpira dvojni zeleni in digitalni prehod ter krepitev industrijske modernizacije. Nove generacije strategij (S5) pa prinašajo večjo fleksibilnost financiranja, poudarek na medregionalnem sodelovanju ter večjo usmerjenost v horizontalne in transformativne tehnologije, kot so deep tech in naravi kot kapitalu.
Krožno gospodarstvo je bilo posebej izpostavljeno kot strateška platforma S5, ki prehaja k regenerativnim modelom, učinkoviti rabi virov, digitalnemu spremljanju materialnih tokov in večji industrijski samooskrbi. S tem se tesno povezuje z Evropskim zelenim dogovorom in Akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, pri tem pa izstopa močna vpetost slovenskih institucij v evropske projekte Horizon, I3 in Interreg.
Pomemben mejnik predstavlja tudi ustanovitev Slovenskega centra za krožno gospodarstvo (SCKG), ki povezuje podjetja, raziskovalne organizacije, lokalne skupnosti in civilno družbo. Njegove naloge so podpora zelenemu prehodu, razvoj poslovnih modelov za ohranjanje virov ter pomoč malim in srednjim podjetjem pri povečanju konkurenčnosti in odpornosti.
V zadnjem delu predstavitve je Hren povzel aktivno dogajanje na področju podjetniškega odkrivanja (proces EDP) v vseh statističnih regijah, kjer so lokalni deležniki opredelili ključne razvojne prioritete. Večina regij je dala prednost krožnemu gospodarstvu, obnovljivim virom energije in digitalizaciji, pri čemer so naprednejše regije (npr. Podravje, Gorenjska) bolj aktivne, medtem ko druge (npr. Primorsko-notranjska) potrebujejo dodatno podporo. Napovedal je aktiven proces EDP tudi v prihodnjem letu.
Konferenca je sicer zajela še širok spekter drugih tem, povezanih s prehodom v krožno in nizkoogljično družbo. Razpravljalo se je o krožnih modelih v farmacevtski industriji, vlogi podatkov in digitalizacije pri spremljanju materialnih tokov, pomenu lokalnih energetskih skupnosti za zeleni prehod ter obdelavi sekundarnih in kritičnih surovin iz odpadkov. Posebna pozornost je bila namenjena bioinovacijam in pospeševanju njihove komercializacije, merjenju napredka pri uveljavljanju krožnih praks ter praktičnim pristopom k ponovni uporabi virov. Predstavljene so bile tudi inovacije na področju vodikovih tehnologij, napredne rešitve v gradbeništvu, recikliranje kovin, plastike in e-odpadkov ter novi krožni poslovni modeli. V okviru številnih predavanj in posterjev so raziskovalci pokazali konkretne primere razvoja trajnostnih materialov, zmanjševanja ogljičnega odtisa ter ustvarjanja inovativnih rešitev, ki povezujejo gospodarstvo, znanost in družbo.