Državni sekretar Čelik Vidmar na slovesnosti ob predaji bibliokombija tržiški knjižnici
V soboto, 27. septembra, ob 12. uri boste prejeli testno sporočilo SI-ALARM
Uprava za zaščito in reševanje bo na mobilne telefone, priključene na slovenska mobilna omrežja, poslala potisno sporočilo, s katerim bo testirala Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih (SI-ALARM).
Knjižnica bo z novim, sodobnim bibliokombijem zamenjala 20 let staro vozilo. Nova pridobitev prihaja v letu, ko obeležujejo 50-letnico ustanovitve organizirane potujoče knjižnice v Tržiču (12. maj 1975). Med 13 slovenskimi bibliobusi, ki zagotavljajo službo potujočih knjižnic, bo tržiški prvi na električni pogon. S tem bo tudi izpolnjena zaveza o zelenem javnem naročanju in trajnostno ekološkem delovanju. Tako bo knjižnica še naprej oskrbovala 18 krajev občine na – po novem – 28 postajališčih.
Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar je ob predaji povedal: »Potujoče knjižnice so pomemben in poseben del slovenske kulturne politike, s katerim zagotavljamo enak dostop do knjižničnih storitev, znanja, branja in kulture tudi v tistih krajih, kjer ni stalnih knjižnic. Veseli me, da z novim bibliokombijem nadaljujemo več kot pol stoletja dolgo tradicijo potujoče knjižnice v Tržiču.«
Župan občine Tržič Peter Miklič pa je povedal: »V Tržiču imamo dolgo in bogato tradicijo potujoče knjižnice, ki je mnogim generacijam prinašala knjige, znanje in kulturo prav do domačega praga. Novi bibliokombi je hkrati simbol povezovanja; med kraji, ljudmi in idejami, ter zagotavlja, da branje ostaja dostopno vsem, ne glede na oddaljenost. Ponosni smo, da lahko to tradicijo nadaljujemo in nadgradimo z moderno podobo, ki bo še dolgo služila našim krajanom.«
Podrobnejši opis tržiške potujoče knjižnice, ki deluje v okviru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja
Tržiška potujoča knjižnica z bibliokombijem deluje na geografsko zahtevnejšem območju, brez fizičnih lokacij v knjižnični mreži in kjer s tovrstno obliko organiziranosti knjižnične dejavnosti oskrbujejo oddaljenejše, manj mobilne občane s knjižničnim gradivom, kar predstavlja pomembno socialno vlogo, omogoča enake možnosti dostopa do znanja in informacij in nudi pomembno oporo za vseživljenjsko učenje. Vse bolj se oblikuje kot osebna storitev, kjer uporabnikom z vnaprej dogovorjeno dostavo gradiva ali z izborom v vozilu naslavljajo predvsem specifične potrebe ciljnih skupin, kot so mladoletni, ostareli, bolni, težje mobilni. S svojim fondom in obiski v popoldanskem času bo storitev namenjena vsem občanom in občankam. Ker razvojno naravnanost v občini povezujejo s skrbjo za z okolju prijazno naložbo, so se z namenom trajnostne mobilnosti odločili, da bo novo vozilo električno.
Novo vozilo omogoča širitev knjižnične mreže z večjim številom postajališč, in sicer na lokacijah treh enot Vzgojno varstvenega zavoda Tržič, pred Mladinskim centrom Tržič in pred podjetjema Cablex in Mali-E Tiko. Pričakovati je povečano število članov, povečan obisk in povečano izposojo. Na eni vožnji bo uporabnikom zdaj tudi na voljo več knjižničnega gradiva, sofinanciranega tudi iz državnih sredstev. Vozilo je sodobno opremljeno: z rampo za invalide, ki omogoča dostop v vozilo tudi gibalno oviranim uporabnikom, s premično tendo olajšuje čakanje v vročih in deževnih dneh in omogoča lažjo izvedbo ur pravljic in drugih dejavnosti za promocijo branja. Z ustrezno informacijsko tehnologijo se povečuje kakovost potujoče knjižnične ponudbe, kar prispeva k razvoju informacijske pismenosti, neformalnega izobraževanja in vsestranske informiranosti državljanov ter usmerjenosti uporabnika potujoče knjižnice tudi v sodobne oblike bralnih izkušenj kot je uporaba elektronskih in zvočnih knjig v slovenskem jeziku.
Splošno o slovenskih potujočih knjižnicah
Potujoče knjižnice niso samo vozila, ki dostavljajo gradivo, temveč prave knjižnice z vsemi funkcijami, tudi z dostopom do interneta in računalnikov. Še posebej v manjših skupnostih lahko postanejo središča druženja, kjer se ljudje srečujejo in udeležujejo različnih dejavnosti, kar prispeva k socialni povezanosti in krepi lokalne skupnosti. Izjemno pomembna je tudi njihova vloga pri podpori skupinam uporabnikov, kot so starejši, invalidi in otroci, saj se ustavljajo v vaseh, pred vrtci, šolami, domovi za starejše, tovarnami, varstveno delovnimi centri, različnimi drugimi institucijami in celo zapori.
V zadnjem desetletju so nove bibliobuse/bibliokombije s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo dobile naslednje knjižnice:
- 2011 Lavričeva knjižnica Ajdovščina
- 2012 Knjižnica Domžale in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik (skupni bibliokombi)
- 2014 Mariborska knjižnica; Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (obnova)
- 2015 Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
- 2016 Knjižnica Bena Zupančiča Postojna
- 2017 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
- 2018 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
- 2019 Posavska potujoča knjižnica
- 2020 Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
- 2022 Mestna knjižnica Ljubljana
- 2023 Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
- 2024 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič
Slovenske potujoče knjižnice delujejo kot organizacijske enote oziroma oddelki splošnih knjižnic. Največ jih vozi po primorskih cestah, kar pet (Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna in Tolmin), drugod po Sloveniji jih imajo še: v Ljubljani, na Štajerskem (Maribor in Ptuj), na Dolenjskem (Novo mesto), v Posavju (Krško, Brežice, Sevnica), v Prekmurju (Murska Sobota), v Tržiču in v Kamniku ter Domžalah. Koprski, novogoriški, murskosoboški in novomeški bibliobus vozijo tudi v zamejstvo (skupaj 15 postajališč).
Bibliobusi s svojimi postajališči pokrivajo kar 72 odstotkov Slovenije. Če bi vse bibliobuse postavili v vrsto, bi dobili knjižnico dolgo več kot 100 m. Po slovenskih cestah dnevno vozijo okoli 80.000 enot knjižničnega gradiva. Ustavljajo se na 844 postajališčih, ki jih knjižnice vsak mesec obiščejo 1100-krat. Letno prevozijo preko 130.000 kilometrov.
Med 13 vozili sta dve kombi vozili, pet vozil na šasiji tovornjaka in šest na avtobusni šasiji, od teh so štiri vozila opremljena s sanitarijami. Dostop za ljudi s težavami v gibanju omogoča 11 vozil. Slovenske potujoče knjižnice imajo okoli 18.000 članov, od tega več kot polovica mladih. Letno jih obišče preko 143.000 obiskovalcev, ki si izposodijo preko 750.000 enot knjižničnega gradiva.
Naloga države in lokalnih skupnosti je v zagotavljanju pogojev za čim višjo kakovost življenja občank in občanov. V ta kontekst zagotovo sodi tudi delovanje splošne knjižnice kot javnega servisa za splošno dostopnost informacij in kulturnih vsebin ter njihovo svobodno uporabo.
Na Ministrstvu za kulturo spremljamo in spodbujamo razvoj ter strokovno rast slovenskih splošnih knjižnic, in prav vsaka, najsi bo osrednja, krajevna ali potujoča, prispeva svoj delež k skupni informacijski, izobraževalni in kulturni podobi Slovenije. Zato želi država s sofinanciranjem nakupa novih bibliobusov omogočiti, da se tradicija potujočega knjižničarstva ohranja ter da se s sodobno opremljenimi vozili in ustrezno informacijsko tehnologijo izboljšuje kakovost ponudbe storitev potujočih knjižnic. Sodobna vozila so danes ne le atraktivna po zunanjem izgledu, temveč so tudi izdelana v skladu z najnovejšimi tehničnimi standardi in v duhu uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja. Tako je novi bibliobus Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin med drugim tudi že energetsko samooskrben. Najnovejši bibliokombi Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič pa je že na električni pogon.