Predstavitev zakonodajnih predlogov za izvajanje skupne kmetijske politike v obdobju 2028–2034

Predstavnica Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji Branka Tome je danes javnosti predstavila zakonodajne predloge za izvajanje skupne kmetijske politike v okviru novega večletnega finančnega okvirja za obdobje 2028–2034. Reforma prinaša številne novosti, saj gre za obsežne predloge in velike konceptualne spremembe pri načrtovanju in izvajanju politik EU, kar bo imelo posledice tudi za načrtovanje in izvajanje ukrepov SKP v prihodnjem programskem obdobju.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vse spremembe podrobno proučuje. Tudi na podlagi prvih odzivov deležnikov po današnji predstavitvi, med katerimi so bili Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružna zveza Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Umanotera, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije in Društvo za razvoj slovenskega podeželja, bo MKGP pripravilo uradno Stališče Republike Slovenije.

Kmetijstvo in podeželska območja bodo tudi znotraj novega večletnega finančnega okvirja za obdobje 2028–2034 še naprej deležni prednostne obravnave, saj krepijo strateško avtonomijo EU, njeno prehransko varnost in trajnostnost. Kmetijstvo bo sredstva prejemalo iz nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov, ki jih bodo posamezne države članice morale pripraviti strateško, s čim bolj določenimi cilji. Evropska komisija je v okviru novega skupnega sklada predlagala zamejitev minimalnega obsega sredstev za SKP v skupni višini 294 milijard evrov za sedemletno obdobje.

Predstavnica Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji Branka Tome je poudarila: »V nacionalnem načrtu bo treba opredeliti, kateri ukrepi iz instrumenta EU bodo izvajani, kako se bo načrt izvajal, predložiti bo treba finančni načrt in kako bo potekalo spremljanje. Za nacionalni načrt bo vsaka država članica dobila alocirana sredstva. Kolikšna bo višina sredstev za vsako državo članico, naj bi bilo znano septembra.«

Sredstva za kmetijstvo bo mogoče črpati tudi iz sklada za konkurenčnost.

Nova SKP bo pravičnejša, ker bo podpora namenjena samo tistim, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na svojem kmetijskem gospodarstvu in dejavno prispevajo k prehranski varnosti, ukrepi pa bodo osredotočeni na tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč, torej mladi kmetje, novi kmetje, ženske, mešane kmetije in kmetije na območjih z omejenimi dejavniki. Načrtovana pomoč ne bo nižja od 130 evrov in ne višja od 240 evrov na hektar. Za male kmete je predviden pavšalni znesek v višini 3000 evrov. Vsaka država članica bo morala pripraviti tudi nacionalni strateški načrt za generacijsko pomladitev, saj, kot je večkrat poudarila Tome: »Brez kmetov hrane ne bo!«

Državna sekretarka na MKGP Maša Žagar je poudarila: »Kot ključno ocenjujemo, da so cilji SKP iz pogodbe o delovanju EU vključeni v splošne cilje. Prav tako predlagani specifični cilji odražajo prave prioritete za prihodnji razvoj kmetijstva: pravičen in zadosten dohodek, izboljšanje konkurenčnosti in položaja kmetov v verigi, prehransko varnost, generacijsko prenovo, povečanje odpornosti kmetijske pridelave in nadgradnja upravljanja s tveganji, krepitev znanja, zeleni in digitalni prehod.«

Slovenija se je v dosedanjih razpravah vseskozi zavzemala za močno, ustrezno financirano in v prihodnost usmerjeno SKP, ki lahko podpira kmetijstvo, da postane bolj konkurenčno in odporno, da se ohranja socialna kohezija ter prispeva k okoljski trajnosti in vitalnim podeželskim območjem EU. Za Slovenijo pomembna je bila tudi ohranitev celovitosti SKP, kar se do neke mere odraža tudi v zakonodajnih predlogih Evropske komisije. 

Za Slovenijo je posebej pomembno, da se nadaljuje zastavljena pot zelenega prehoda in da se pri tem vključuje cel kmetijsko prehranski sektor. Pozitivno je, da se ohranja obstoječi izvedbeni model, ki državam članicam omogoča potrebno prožnost za odzivanje na specifičnosti nacionalnih kmetijsko-prehranskih sistemov in  ohranitev nabora obstoječih ukrepov SKP.

Predlog nove zelene arhitekture, ki združuje sheme za podnebje in okolje (SOPO), ukrepe kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil in uvedbo prenovljenega pristopa pri pogojenosti MKGP še proučuje. Poenotenje izvedbenih pravil, možnost letnih in večletnih obveznosti ter dodatna prilagodljivost ukrepov so smiselni. Dobrodošla sta nova ukrepa pavšalno plačilo za trajnostni prehod in podpora za ekstenzifikacijo živinoreje, ki pa bi morala biti prostovoljna za države članice.

Zaradi neugodne starostne strukture na kmetijah je za Slovenijo ključno spodbuditi generacijsko prenovo. Novosti na tem področju, bolj celostni pristop kot tudi možnost uvedbe ukrepa za nadomeščanje na kmetiji MKGP pozdravlja. Pomembni so  tudi  ukrepi za upravljanje s tveganji, ki obsegajo  novo plačilo za krize, revizijo določb obstoječih ukrepov in nove možnosti, ki izhajajo iz večje prožnosti celega nacionalnega načrta za odzivanje na nepredvidene dogodke in krize.

Evropska komisija je uvedbo enotnega nacionalnega načrta predlagala z namenom doseganja večjih sinergij in usklajenosti med različnimi politikami in poenostavitev pri načrtovanju in izvajanju. Za izvajanje ukrepov SKP to pomeni veliko spremembo in to zahteva podrobno proučitev. Slovenija si bo zato v pogajanjih prizadevala, da bodo ti našteti pozitivni učinki enotnega nacionalnega načrta dejansko doseženi.

Po sprejemu zakonodajnih predlogov bo sledila priprava programskih dokumentov za obdobje 2028–2034, ki jih bodo morale države članice posredovati Evropski komisiji leta 2027. Da bi v enotni nacionalni načrt lahko celovito umestili razvojne potrebe kmetijsko-prehranskega sistema, MKGP pripravlja dokument Vizija Naše kmetijstvo in hrana v 2040, ki bo podala strateške usmeritve razvoja za celotni kmetijsko-prehranski sistem in bo s tem ključna osnova za programiranje.