Državna sekretarka Grašič potrdila podporo Slovenije Mednarodnemu kazenskemu sodišču
Državna sekretarka Grašič s sodnim tajnikom Mednarodnega kazenskega sodišča Osvaldom Zavala Gilerjem | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Zagotovila je nadaljnjo načelno držo Republike Slovenije glede spoštovanja mednarodnega prava in zagotavljanja pravičnosti. Izpostavila je neobhodnost sodelovanja med 125 državami pogodbenicami Rimskega statuta in drugimi deležniki zaradi vzpostavljanja in ohranjanja pogojev za učinkovito izvrševanje mandata Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je v interesu mednarodne skupnosti. Sodišče mora delovati na podlagi svojega zakonitega okvira in neodvisno od političnih in drugih nepravnih interesov.
Državna sekretarka Grašič je potrdila, da bo Republika Slovenija kot pogodbenica Rimskega statuta in članica Urada Skupščine držav pogodbenic še naprej dejavna pri nadaljnjih skupnih prizadevanjih tako na politični kot drugih ravneh ter spodbujanju dialoga pri iskanju konstruktivnih in učinkovitih rešitev. Izrazila je nesprejemljivost pritiskov na sodišče, groženj in sankcij zoper s strani pogodbenic izvoljene nosilce sodniških in tožilskih funkcij, ki morajo delovati na temelju uveljavljenih pravnih standardov in na neodvisen, nepristranski in strokoven način v vseh situacijah, ki jih obravnava Mednarodno kazensko sodišče.
Sodni tajnik Mednarodnega kazenskega sodišča Zavala Giler je v okviru jubilejnega 20. Blejskega strateškega foruma sodeloval na zelo dobro obiskanem panelu z naslovom Pravo, moč, lastni interes in globalni izzivi. Panel je obravnaval dileme glede učinkovitost mednarodnega prava, zlasti mednarodnega kazenskega prava, zaradi omejenih razpoložljivih mehanizmov za njegovo izvrševanje. Ti mehanizmi so odvisni od politične volje držav, njihovih lastnih interesov in dinamike moči, kar pogosto ovira dosledno in enotno uporabo mednarodnih norm. Poleg tega lahko države spoštovanje mednarodnega prava dojemajo kot grožnjo svoji avtonomiji. Hkrati se svet sooča tudi z globalnim upadom večstranskega sodelovanja, kar še dodatno otežuje doseganje soglasja o nujnih transnacionalnih vprašanjih in zlasti zagotavljanje odgovornosti za mednarodne kršitve, ki ovirajo mednarodni mir in varnost.