Spomin na največjo humanitarno akcijo druge svetovne vojne na Slovenskem

Partizanski borci treh brigad 31. divizije so pod poveljstvom štaba IX. korpusa iz bolnice Franja evakuirali okoli 30 ranjencev, borci Bazoviške brigade pa še 50 ranjencev iz bolnice Pavla ter 15 ranjencev iz premičnih bolnic. Skupaj skoraj sto ranjencev so prenesli na Notranjsko, na partizansko letališče Nadlesk, od koder so jih konec avgusta z letali prepeljali na zdravljenje v Bari v Italijo.

Ministrica je v nagovoru poudarila pomen solidarnosti in človečnosti, ki sta zaznamovala partizanske bolnice: »Avgusta 1944, sredi vojne, trpljenja in smrti, je skupina partizanskih borcev, z ramo ob rami, nosila ranjene tovariše iz bolnic Franja in Pavla – proti življenju, proti upanju. Ni jih gnala le dolžnost. Gnala jih je ljubezen do človeka. V času, ko je bila smrt povsod okrog njih, so izbrali življenje.« Opozorila je tudi, da je Franja simbol naroda, ki ni klecnil, in da je obnova po neurjih leta 2023 več kot le tehnična naloga: »Obnova je v teku. Ne le zato, ker gre za kulturni spomenik, ampak zato, ker gre za srce naše zgodovine. Ker gre za zgodbo, ki jo moramo prenesti naprej – našim otrokom, vnukom in vsem, ki bodo prišli za nami.«

Ministrica je ob tem spomnila tudi na trpljenje ljudi v Gazi: »Pogled nam uhaja v Gazo, kjer ljudje znova iščejo zavetje, kjer zdravniki znova rešujejo življenja pod bombami. Zgodovina nas uči, da moramo biti v ključnih trenutkih na pravi strani – na strani človeka, pravice in humanosti.« Nagovor je zaključila z mislijo, da je današnji spomin hkrati tudi opomin: »Da nikoli ne smemo prenehati biti ljudje. Da je pogum v skrbi za druge največji pogum, kar ga poznamo. In da so kultura, umetnost, pesem in beseda tiste, ki nas v najtežjih časih držijo pokonci.«

Na Ministrstvu za kulturo bomo tudi v prihodnje skrbeli za celovito upravljanje območja partizanske bolnice Franja ter za ohranjanje spomina na narodnoosvobodilni boj kot pomemben del slovenske kulturne dediščine.