Na Bledu o zagotovitvi nadaljnje varne in svobodne Evrope

Na panelu so poleg državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo sodelovali zunanja ministra Litve Kęstutis Budrys in Hrvaške Gordan Grlić Radman, nemški zunanji ministrski državni sekretar Florian Hahn, nekdanji poslanec Evropskega parlamenta Elmar Brok, raziskovalec pri mednarodni raziskovalni ustanovi Carnegie Endowment for International Peace Alper Coşkun in posebni odposlanec Francije za pomoč in obnovo Ukrajine Pierre Heilbronn. Govorci so izpostavili dramatičnost sprememb v varnostnem okolju v zadnjih letih, nujnost sodelovanja in zaupanja ter usklajenega odziva evropskih držav nanje.

Državni sekretar Boštjan Pavlin je v svojem nastopu dejal, da je varnost v zadnjih letih v Evropi postala eno najpomembnejših tem, čeprav jo države na njenem vzhodnem delu povsem drugače dojemajo kot drugod po celini. Tako je za države v bližini ruske meje značilen celovit vladni pristop, vendar pa moramo po vsej Evropi v vprašanje zagotavljanja varnosti vključiti celotno družbo. Za Slovenijo, kot je povedal državni sekretar Pavlin, je bilo značilno, da je glede krepitve varnosti zaspala. Vojna v Ukrajini je bila prelomnica tako za evropsko varnost, kot tudi za nas. Čeprav z vlaganji v obrambo, razvojem obrambne industrije ter krepitvijo nacionalne odpornosti Slovenija dokazuje zgodovinski premik v pristopu k varnosti, pa delitve na obrambne zmogljivosti, kot tudi na varnost po posameznih evropskih držav morda ni več ustrezna in bi bilo smiselno razmisliti o novi regulativi, je razmišljal.

Boštjan Pavlin je izpostavil problem odvisnosti predvsem v dobavni verigi, pa tudi pri logistični podpori, ki so posledice odprodaje lastnih proizvodnih zmogljivosti. Na številne pomanjkljivosti, pa tudi prednosti sistema nas je opozorila lanska državna vaja Odpornost24, na kateri smo preverili pripravljenost državnih institucij, podjetij in ključnih deležnikov na različne kritične razmere, ki se lahko pojavijo zaradi novih oblik groženj. Vaja je utrdila zavest o pomenu krepitve celovite odpornosti, pa tudi nujnost oblikovanja akcijskega načrta ukrepanja. Pri tem, poudarja državni sekretar, vprašanje varnosti ni le vprašanje vojaške obrambe.

Izpostavil je tudi vlogo strateškega komuniciranja, ki mora najširši javnosti jasno in razumljivo predstaviti pomen in korake pri zagotavljanju varnosti in celovite družbene odpornosti.

Razpravljavci so se sicer strinjali, da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za lastni obrambo in varnost v najkrajšem možnem času. Evropske zaveznice so v zadnjih letih naredile zgodovinske korake na področju obrambnih izdatkov, razvoja zmogljivosti in krepitve obrambne industrije. Poudarili pa so tudi sodelovanje znotraj zavezništev in partnerstev ter nujnost nadaljevanja evropske podpore Ukrajini, saj ta ni zgolj dejanje solidarnosti, temveč zaščita demokratičnih vrednot in mednarodnega reda.