20 let Blejskega strateškega foruma: Evropa mora okrepiti vlaganje v inovacije

Future 500 Forum

Zjutraj pa se je minister Han udeležil foruma Future 500 dogodka z delovnim naslovom: Od start-upa do globalnih trgov: širjenje prihodnjih evropskih prvakov, ki ga je organiziral SEEUS (Southeast Europe United for Success), v sodelovanju z IEDC Bled School of Management in Blejskim strateškim forumom. Dogodek združuje ustanovitelje podjetij, vlagatelje, oblikovalce politik, institucionalne vodje, strateške partnerje in medije. V razpravi je sodeloval tudi državni sekretar Matevž Frangež.

»Naša naloga kot vlade je, da zagotovimo pogoje, v katerih lahko ideje rastejo. To pomeni enostavnejše in hitrejše administrativne postopke, dostop do financiranja za startupe in scale-upe, povezovanje z globalnimi investitorji ter močno podporo raziskavam in razvoju. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je v letu 2024 podprlo več kot 1200 podjetij, omogočilo 340 novih delovnih mest in sofinanciral več kot 200 raziskovalno-razvojnih projektov. In to niso samo številke – to so zgodbe ljudi, ki spreminjajo našo prihodnost,« je poudaril minister Han.

Predstavil je nove ukrepe, ki jih ministrstvo pripravlja za leto 2026 in sicer gre za tako nepovratne kot tudi povratne spodbude iz evropskih in integralnih sredstev. Predvsem povratnih spodbud za gospodarstvo oziroma razvoj bo v prihodnjem letu bistveno več, prejšnji teden pa je vlada že potrdila načrt izvajanja dveh velikih posojilnih skladov za prihodnja leta, ki sta namenjena za večja vlaganja podjetij in za krepitev odpornosti gospodarstva. 

»Future 500, ki ga danes začenjamo, je točno tisto, kar Slovenija in Evropa potrebujeta: povezovanje vizionarjev in kapitala. Verjemimo v potencial slovenskih in evropskih podjetij in ustvarimo prihodnost, kjer bodo naši globalni prvaki oblikovali gospodarstvo, v katerem si vsi skupaj želimo živeti,« je zaključil minister Han.

Namen dolgoročne platforme Future 500 je prepoznati 500 najbolj obetavnih evropskih podjetij, jih povezati z investitorji in strateškimi partnerji in jim pomagati zgraditi zaupanje ter prepoznavnost, ki ju potrebujejo za uspeh na svetovnem prizorišču.

Evropska gospodarska konkurenčnost v novi globalni realnosti

Eno leto po objavi Draghijevega poročila o prihodnosti evropske konkurenčnosti in ob hitrih geostrateških spremembah – od nove usmeritve zunanje politike ZDA do naraščajočih napetosti v Aziji – je čas za kritično presojo: kaj je Evropa v tem času že spremenila in kaj še mora spremeniti, da ostane relevantna in konkurenčna v globalnem gospodarstvu.

Mednarodna trgovina trenutno doživlja pretres, vendar pretežno še vedno poteka skladno s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ta je sicer že dolgo v krizi in išče način za oživitev svoje vloge – trenutne razmere utrjujejo potrebo po mednarodnih pravilih in predvidljivosti, obenem pa ponujajo priložnost za tehtno posodobitev organizacije in sistema, za kar se zavzema tudi EU.

Panel na katerem je poleg državnega sekretarja Matevža Frangeža sodelovala generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije dr. Ngozi Okonjo-Iweala, evropski komisar za mednarodna partnerstva Jozef Síkela, državni minister za kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo Japonske, Hirofumi Takinami in profesor za evropsko ekonomsko politiko dr. Mojmir Mrak, je ponudil pestro razpravo glede aktualnosti Draghijevih priporočil in se odzval na dosedanje odzive Evropske unije. Sogovorniki so potrdili pomen in osrednjo vlogo mednarodnega trgovinskega sistema pod okriljem WTO. Da različne politike lahko dosežejo prave rezultate samo z iskanjem sinergij. Razprava je tekla tudi o vlogi držav članic pri izvajanju strukturnih in strateških reformah.

Državni sekretar Matevž Frangež je izpostavil da »če gospodarsko ne rasteš, geostrateško izhlapiš«. To misel si je sposodil iz enega izmed podkastov kot podkrepitev nujnosti pospešene implementacije Draghijevega poročila. Ob vprašanju, kaj mora biti naslednja prioriteta, je izpostavil kapitalsko unijo, ki jo nova evropska terminologija poimenuje Savings and Investment Union. To po njegovih besedah najbolje povzema bistvo – razvoj boljšega okolja za investiranje prihrankov ljudi, namesto da ti ostajajo neproduktivni na bančnih računih ali odtekajo za financiranje ameriškega napredka. Prav ta sredstva slovenski in evropski startupi ter scaleupi nujno potrebujejo za preboj med globalne igralce, hkrati pa gre tudi za širši cilj krepitve kulture državljanskega delničarstva.

Inovacije v zdravstvu kot katalizator evropske konkurenčnosti

Zdravstvo je treba obravnavati kot strateško naložbo, ki povezuje inovacije, dostop do zdravstvenih storitev in gospodarsko konkurenčnost. V ospredju je vprašanje položaja Evrope na področju zdravstvenih in farmacevtskih inovacij ter možnosti, da zdravstvo postane gonilo gospodarske rasti. Na panelu, na katerem sta sodelovali kar dve ministrici za zdravje – hrvaška ministrica V. Hrstić in slovenska ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel – so se sogovorniki osredotočili tudi na pripravljenost zdravstvenih sistemov in strukturne izzive, s katerimi se soočajo.

Soglasno je bilo poudarjeno, da lahko strateške naložbe v zdravstvo hkrati krepijo gospodarsko uspešnost in izboljšujejo rezultate javnega zdravja, pri čemer imajo ključno vlogo inovacije. Razprava je izpostavila tudi gospodarske koristi robustnega zdravstvenega sistema – od zmanjšanja ozkih grl pri dostopu do inovativnih terapij do dolgoročnega zniževanja stroškov. Posebna pozornost je bila namenjena preventivnim programom in nacionalnim pobudam za obvladovanje najpomembnejših bolezni, kot sta srčno-žilne bolezni in rak.

Udeleženci so se strinjali, da zdravje ni tržno blago, temveč temeljna človekova pravica in nujen pogoj za uspešno gospodarstvo, izobraževanje ter razvoj družbe. Izpostavljena je bila potreba po večjem vlaganju v preventivo, zdravstvene poklice in inovativno okolje, saj brez zdrave populacije izgubljamo konkurenčnost in dolgoročne razvojne priložnosti. Poudarjena je bila tudi odgovornost posameznika in države ter pomen enotnosti in sodelovanja v mednarodnih institucijah, kot je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Vlada Republike Slovenije prepoznava pomembnost biotehnološke in farmacevtske panoge kot strateško pomembne panoge, kar je v skladu z usmeritvami Slovenske industrijske strategije 2021— 2030, obenem pa je farmacevtska industrija in proizvodnja medicinske opreme v zakonodaji, ki ureja spodbujanje investicij, opredeljena kot prednostno področje.

V septembru 2024 je Vlada RS podpisala pismo o nameri z Biotech Hills, z namenom skupnih prizadevanj, da Slovenija postane najprivlačnejša destinacija v Evropi za raziskave in razvoj, proizvodnjo ter investicije v zagonska, majhna, srednja in velika podjetja na tem področju.

Biotehnološka panoga skupaj s farmacijo je v Sloveniji uspešna in nudi perspektivo za nadaljnji razvoj in povezovanje. Že danes prispeva več kot šest odstotkov slovenskega BDP in neposredno zaposluje več kot 10.000 ljudi. V povezanih podpornih dejavnostih omogoča zaposlitve še dodatnim 40.000 ljudem. Investicije farmacevtskih podjetij v Sloveniji v raziskave in razvoj naraščajo in na letni ravni presegajo 180 milijonov evrov. Področje pa ponuja še številne priložnosti.

Kartiranje vesolja: evropsko prizadevanje za konkurenčnost v novi vesoljski tekmi

Vesoljski sektor v Sloveniji nedvomno sodi med najhitreje rastoče sektorje. Sestavljen je iz večinoma majhnih podjetij, ki razvijajo nišne tehnologije in se na ta način uspešno vključujejo v evropski vesoljski ekosistem.

Slovenija je 1. januarja letos postala polnopravna članice ESA, kar prinaša še nove priložnosti. Dejstvo pa je, da je ta segment slovenske industrije v celoti odvisen od razvoja evropske vesoljske industrije.

Sogovorniki so se strinjali, da je Evropa je v okviru svojih zmogljivosti in strateške avtonomije konkurenčna in avtonomna ter zanesljiv partner v mednarodnih partnerstvih.

Joseph Aschbacher, generalni direktor Evropske vesoljske agencije (ESA), je v svojem nagovoru poudaril pomen vesoljskih aktivnosti za prihodnost Evrope. Ob tem je dejal: »Vesoljske aktivnosti so ključne za soočanje z izzivi, ki so pred nami, in lahko pomembno prispevajo k njihovemu reševanju.«

Izpostavil je tudi Slovenijo kot zgled dobre prakse: »Država, kot je Slovenija, je odličen primer, kako lahko z osredotočenimi investicijami in ambiciozno vizijo izkoristimo potencial vesoljskih aktivnosti za rast uspešnih podjetij ter s tem pomagamo pri pozicioniranju države in njenega gospodarstva v globalnih dobavnih verigah.«

Sogovorniki v panelu so zastopali tako Evropsko vesoljsko agencijo, kot Evropsko komisijo, ki v zadnjih letih povečuje aktivnosti na področju vesoljske industrije. Sodeloval je tudi Tomaž Rotovnik, direktor podjetja Skylabs, slovenskega podjetja, ki je že izstrelilo dva satelita v vesolje, v pripravi pa ima že tretjega.