V Kopenhagnu se je končalo neformalno zasedanje obrambnih ministrov Evropske unije

Na prvem delu zasedanja obrambnih ministrov so ministri razpravljali o podpori Evropske unije Ukrajini. Ministri so se pogovarjali predvsem o možnostih in načinih povečanja vojaške podpore Ukrajini, med drugim tudi s pomočjo pobud visoke predstavnice za Skupno zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas ter nekaterih držav članic glede zagotavljanja streliva, raket in zračne obrambe. Zasedanje je bilo tudi priložnost za razpravo o naporih za tesnejše sodelovanje in integracijo Evropske unije z Ukrajino na področju obrambne industrije ter nadaljnji podpori operaciji EUMAM Ukrajina. Na razpravi je bila prisotna tudi tudi namestnica generalnega sekretarja Nata Radmila Šekerinska.

Minister Sajovic je v svojem nastopu poudaril, da slovenska podpora Ukrajini ostaja nespremenjena. Izpostavil je enotnost naših prizadevanj, ki je ključna za vzpostavitev pogojev za mir in varnost Ukrajine ter njenih prebivalcev. Pomembno je tudi uskladiti različna prizadevanja in pobude, ki potekajo v različnih formatih, prek Evropske unije, Nata, dvostranskih aktivnosti ter drugih koalicij s ciljem doseči komplementarnost in maksimiranje učinkov. Trenutno proučujemo možnosti za sodelovanje tudi na področju obrambne industrije, rehabilitacije in humanitarnih projektov razminiranja. Krepitev sodelovanja z Ukrajino na področju obrambne industrije ni pomembna le za zagotavljanje njene dolgoročne sposobnosti za samoobrambo, temveč prinaša tudi znatne koristi vsem državam članicam, je še izpostavil minister Sajovic. Zelo dragocene so bojne izkušnje Ukrajine, ki so bile pridobljene z visoko ceno in lahko pomagajo pri razvoju novih obrambnih tehnologij. Minister Sajovic je svojo razpravo sklenil z informacijo o možnostih sodelovanja Republike Slovenije z Ukrajino tudi na področju obrambne industrije, kjer že potekajo pogovori.  

Sledila je razprava o obrambni pripravljenosti. Glede na rezultate junijskega Evropskega sveta in vrha zveze Nato so ministri razpravljali o uresničevanju predlogov Bele knjige o evropski obrambni pripravljenosti 2030 (angleško Joint White Paper for European Defence Readines 2030) in predlogu načrta, poimenovanega REARM za krepitev evropske obrambe, še posebej ko govorimo o napredku pri opredelitvi konkretnih zmogljivostnih projektov. Minister Sajovic je v razpravi poudaril, da je naša skupna prednostna naloga izvajanje Bele knjige o pripravljenosti za obrambo, skladno z našimi nacionalnimi prioritetami. To pomeni predvsem zapolnitev dolgoletnih kritičnih vrzeli za splošno varnost Evropske unije in zmanjšanje odvisnosti od zunanjih akterjev. Slovenija nadalje proučuje možnosti sodelovanja z drugimi državami članicami v skladu z našimi nacionalnimi prednostnimi nalogami, je še povedal minister ter ob tem pohvalil delo, ki ga opravlja Evropska obrambna agencija, da bi pomagala državam uskladiti različne interese na področju razvoja zmogljivosti in obrambne industrije. Glede na to da je rok do leta 2030 relativno kratek, je ključnega pomena sodelovanje vseh držav članic in institucij, pri čemer je vloga Evropske obrambne agencije nenadomestljiva, zlasti pri zagotavljanju preglednosti in pogojev za skupne dejavnosti vseh držav članic. Ustanovitev medvladne platforme (angleško Government to Government – G2G) s strani Evropske obrambne agencije je odličen primer zagotavljanja takšnih pogojev, je še povedal minister Sajovic.

Na tretjem in zadnjem zasedanju so ministri pregledali operacije in misije v okviru Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije. Po seznanitvi z aktualnim dogajanjem na tem področju so ministri razpravljali o tem, kako bi lahko Evropska unija še naprej podpirala in prilagajala vojaško delovanje Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije spreminjajočemu se varnostnemu okolju. Pri tem se je razprava osredotočila predvsem na tri širša področja: (1) razvoj groženj in novih izzivov, (2) strateške cilje in strateški vpliv ter (3) usklajevanje virov s cilji. Kot je minister izpostavil v tem delu razprave, bi bilo operacije in misije treba prilagoditi novemu geopolitičnemu in varnostnemu okolju. V okviru celostnega pristopa jih je treba učinkovito uporabiti za pomoč pri ponovni vzpostavitvi miru in stabilnosti v območjih konfliktov ter za razvoj varnostnih in obrambnih zmogljivosti naših partnerjev v skladu z interesi Evropske unije. To bi moralo biti vodilo tudi pri oblikovanju njihovih mandatov.

Pred neformalnim zasedanjem obrambnih ministrov je dansko predsedstvo organiziralo konferenco na visoki ravni, kjer so v dveh panelih potekale predstavitve o izkušnjah in dobrih praksah nordijskih držav pri obrambnem sodelovanju ter razprava o evropskem obrambnem in industrijskem sodelovanju z Ukrajino.