Skupini za gozdove + sta se pridružili še Italija in Latvija

Srečanje v Mariboru je namenjeno poglobljenemu političnemu dialogu o aktualnih izzivih evropskega gozdarskega sektorja. Ključne teme razprav so podnebne spremembe in vloga gozdov kot ponorov ogljika, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izvajanje evropske zakonodaje – vključno z uredbo o odpravi krčitev gozdov (EUDR) – ter novi zakonodajni predlog EU o monitoringu gozdov. V razpravi sodelujejo tudi direktorji gozdarskih inštitutov držav članic, kar omogoča neposredno povezovanje politike in znanosti.

Slovenija ima dolgo tradicijo trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja. Gozdovi pokrivajo 58 odstotkov naše države, kar nas uvršča med najbolj gozdnate članice EU. Naš model temelji na spodbujanju naravnih procesov, naravni obnovi in prepovedi goloseka, pri čemer se prepletajo gospodarske, okoljske in socialne funkcije gozda. Ključno vlogo pri tem ima Zavod za gozdove Slovenije, ki strokovno podpira več kot 400 tisoč lastnikov gozdov.

Nedavno je bil ta pristop dodatno potrjen tudi z vpisom sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Register nesnovne kulturne dediščine. To je še ena v vrsti potrditev, da ima slovensko gozdarstvo bogato strokovno znanje in dolgo tradicijo upravljanja z gozdovi, ki najbolje posnemajo naravne procese v naravi. To je zgodba, ki jo želimo deliti tudi z našimi partnerji v skupini.

V četrtek je potekalo uradno ministrsko srečanje in delovni posvet, danes pa se bodo udeleženci odpravili na strokovno ekskurzijo, kjer se bodo seznanili s primeri dobrih praks v Sloveniji. Med drugim si bodo ogledali gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, visokogorsko kmetijo in se seznanili z gozdovi Pahernikove ustanove, vključene v evropsko mrežo Pro Silva. Predviden je tudi obisk Centra za promocijo trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Radljah ob Dravi ter predstavitev kulturne dediščine uporabe lesa.

Ministrica Mateja Čalušić poudarja, da je srečanje v Mariboru pomembna priložnost za utrjevanje sodelovanja med državami članicami Skupine za gozdove +, izmenjavo strokovnih izkušenj ter krepitev skupnega pristopa k trajnostnemu upravljanju evropskih gozdov v času podnebnih sprememb in novih zakonodajnih zahtev EU.

Partnerstvo se zavzema za celosten pristop k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, pri katerem so vse funkcije gozda – ekonomske, okoljske in socialne – obravnavane enakovredno, skladno z načeli procesa FOREST EUROPE. Pristop partnerstva je skladen z načinom gospodarjenja v Sloveniji, kjer že dolgo uveljavljamo večnamensko rabo gozdov. Poleg tega partnerstvo zagovarja upoštevanje in prepoznavanje obstoječih nacionalnih sistemov gospodarjenja, gozdnih popisov, programov in strategij ter kulturnih in zgodovinskih načinov gospodarjenja.

Slovenija – ena najbolj gozdnatih držav v Evropi

Več kot polovico Slovenije (kar 58 odstotkov) pokrivajo gozdovi, ki predstavljajo enega ključnih krajinskih elementov. To nas uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi. V slovenskih gozdovih uspeva skupno 71 drevesnih vrst: deset vrst iglavcev in 61 vrst listavcev. Lesna zaloga slovenskih gozdov znaša 303 milijonov kubičnih metrov, letno ga naraste približno 7,5 kubičnega metra na hektar, poseka pa se manj, kot bi se lahko.

Večina gozdov je v zasebni lasti (71 odstotkov), a so posesti zelo razdrobljene in majhne (povprečno tri hektarje), kar lastnikom otežuje učinkovito gospodarjenje z njimi.

Gozdovi imajo pomembno okoljsko, socialno in gospodarsko funkcijo. Poleg ekoloških koristi predstavljajo tudi vir trajne ekonomske koristi, zlasti skozi lesno industrijo in turizem.

Slovenija sledi Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu, ki določa cilje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. To so trajnost, sonaravnost in večnamenskost. Operativni program (2022–2026) vključuje usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ekološkega ravnotežja ter socialnih in gospodarskih funkcij gozda. Zakonodaja določa obveznosti lastnikov gozdov, kot so trajnostno gospodarjenje in omogočanje javnega dostopa.

Za izvajanje javne gozdarske službe skrbita Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut. Med nalogami sta spremljanje stanja gozdov, svetovanje lastnikom, skrb za semena in sadike ter izvajanje drugih nalog, sofinanciranih iz državnega proračuna.