Posvet slovenske diplomacije: Slovenija se dokazuje kot načelna in verodostojna partnerica v svetu

Skupinska fotografija | Avtor: STA, Boštjan Malovrh
Dvodnevno diplomatsko srečanje, ki bo potekalo še jutri, 29. avgusta, je namenjeno aktualnim razpravam in izmenjavam mnenj o izzivih slovenske zunanje politike k miru, odpornosti in varnosti, o vrednotah multilateralizma nasproti moči multipolarizma ter o prispevku diplomacije h konkurenčnosti, gospodarstvu in razvojnem sodelovanju. V okviru posveta sta predvidena tudi nagovora najvišjih predstavnic države - predsednice republike in predsednice Državnega zbora.
»Slovenija se je tem prostoru v zadnjih letih večkrat dokazala: v Varnostnem svetu, kjer smo glas načelnosti, v Evropski uniji, kjer smo graditelji mostov, na Zahodnem Balkanu, kjer smo verodostojen partner. Naša glavna moč je v načelnosti, verodostojnosti in povezovanju,« je v uvodnem nagovoru poudarila ministrica Fajon. Dodala je, da se je Slovenija letos ob izjemno zahtevni mednarodni situaciji na pereče teme aktivno in uspešno odzivala, pri čemer je izpostavila ukrepe zoper Izrael, ki jih je naša država sprejela med prvimi v Evropi. »Taka dejanja, vključno s priznanjem Palestine, niso simbolni ukrepi, ampak z njimi postavljamo ogledalo evropski in mednarodni skupnosti. Četudi sprva glede njih notranje nismo bili enotni, so se ta dejanja izkazala za pravilna,« je povedala.
Slovenija si po besedah ministrice Fajon z različnimi pobudami intenzivno prizadeva za zagotovitev zadostne in dolgoročne humanitarne in razvojne pomoči Ukrajini: skupno bo v naslednjih dveh letih za pomoč namenila najmanj 17 milijona evrov. V Varnostnem svetu Slovenija ohranja načelno politiko brez dvojnih standardov in ostaja zavezana ohranjanju zaupanja in iskanju načinov za učinkovit odziv na krize. »Diplomacija bo pomemben poklic prihodnosti. Bo tkanje mreže usklajenih partnerstev, krepitve zaupanja, inovativnega sodelovanja. Slovenija lahko in mora k temu aktivno prispevati - s pogumom, stabilnostjo, vizijo in s kakovostno diplomatsko službo. Naš cilj namreč ni le preživetje v globalni politiki – naš cilj je, da s svojo diplomacijo prispevamo k oblikovanju sveta, v katerem ne bo odločala izključno moč, temveč pravila,« je zaključila ministrica Fajon.
Predsednik vlade se je v nagovoru najprej zahvalil diplomatkam in diplomatom za njihovo predano delo in dosežke, s čimer po njegovih besedah dvigujejo ugled naše države v tujini. Pomembno vlogo in potencial malih držav je ilustriral na primeru Gaze: »Če bi vse države v Evropi sprejele enake ukrepe proti Izraelu kot Slovenija, bi bila danes morija končana. Naloga malih držav je, da odpiramo pot tam, kjer si velike države ne upajo ali ne želijo.« Poudaril je, da je Slovenija tudi s svojim načelnim ravnanjem v Varnostnem svetu pokazala ne le, da nimamo dvojnih standardov, temveč da dejansko verjamemo v načela mednarodnega in humanitarnega prava. Glede prihodnosti Evropske unije je dejal, da bi ta brez ustreznega konkurenčnega gospodarstva in naprednih tehnologij lahko postala nepomemben mednarodni igralec in ne bo mogla zadržati sedanjega življenjskega standarda za svoje prebivalce. Zato je po besedah premiera Goloba pomembno, da Slovenija znotraj Evrope skupaj s podobno mislečimi državami nagovarja tisti del politike, ki verjame, da je EU lahko konkurenčna in varna le takrat, ko imamo več Evrope.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha - ki bi se moral diplomatskega posveta udeležiti v živo, vendar se je moral zaradi bolezni opravičiti - je slovenske diplomatke in diplomate nagovoril prek video povezave. »Današnja noč terorja v Ukrajini dokazuje, da se Rusija posmehuje diplomatskim mirovnim prizadevanjem, tudi ameriškemu predsedniku Trumpu. Ruski imperialistični napadi se bodo širili, če jih ne bomo ustavili,« je uvodoma izpostavil. Zavzel se je za takojšnje premirje v Ukrajini, zagotovitev vojaške prisotnosti pod vodstvom EU in ustrezne varnostne garancije, kot tudi ohranjanje evropske perspektive Ukrajine. Sloveniji se je zahvalil za vso njeno pomoč in podporo, tudi pri stopnjevanju pritiska na Rusijo in ugotavljanju njene odgovornosti zaradi ruske agresije in vojnih zločinov. »Slovenija s svojimi dejanji dokazuje, da ima močno diplomacijo, ki brani naše skupne vrednote,« je zaključil.