Minimalno urno plačilo za samozaposlene v kulturi stopa v veljavo
Urne postavke za vsak poklic izhajajo iz spremenjenega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-H) in Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Zakon in uredba, ki sta bila usklajena z reprezentativnimi sindikati samozaposlenih v kulturi, določata:
- minimalno urno plačilo,
- višino začetnega plačila,
- način usklajevanja plačila,
- seznam primerljivih delovnih mest med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci,
- izhodiščni plačni razred.
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko: »V kulturi se je predolgo dovoljevalo negotove pogoje za delo. Temu smo v tem mandatu odločno rekli dovolj in začeli sprejemati vrsto ukrepov za izboljšanje stanja. Z zakonsko uveljavitvijo minimalnih honorarjev smo postavili zgled ščitenja delavskih pravic prekarnih delavcev ne le v Sloveniji, temveč tudi na ravni Evropske unije.«
Državni sekretar mag. Marko Rusjan je pojasnil: »Ko smo pripravljali zakonske spremembe, smo imeli v mislih tudi mlajše kulturne delavce, ki svojo profesionalno pot šele začenjajo. Uveljavljeni umetniki bodo lahko dobili višje honorarje. A ključno je, da presekamo s podplačevanjem tistih, ki so v šibkejših pogajalskih pozicijah. Zdaj obstaja zakonska meja, pod katero ne bo zdrsnil noben honorar samozaposlenih, ko delajo za javne zavode.«
Nov sistem za izračun minimalnega urnega honorarja
Izhodiščno plačilo je izračunano po formuli, po kateri se na podlagi plačnega razreda izračuna urna postavka, ki se jo zmnoži z obtežitvenim faktorjem. Samozaposleni v kulturi nimajo regresa ali plačanega prevoza, malice, dopustov in bolniških odsotnosti. Ker sami plačujejo tudi stroške, ki jih zaposlenemu nudi njegov delodajalec, je vlada uvedla obtežitveni faktor v višini 1,9, ki zagotavlja dejansko primerljivost plačila.
Na spletni strani ministrstva smo za vsak poklic objavili zneske urnih postavk, ki so izračunani po formuli. Konkretno to pomeni, da je minimalna postavka ene ure dela za koreografa 16,47 evra, za korepetitorja 15,22 evra in tako naprej. Pri tem velja, da samozaposleni v kulturi za nobeno delo ne more biti plačan manj kot za osem ur. V praksi bo to pomenilo, da bo imel igralec plačane tudi ure, ki jih preživi v maski ali na vaji, glasbenik bo imel plačane tudi tonske vaje in ne le nastopov. Tako se preprečuje, da bi delodajalec drobil naročilo in krajšal ure ter zagotavlja minimalne standarde plačila. Nekateri poklici s področja knjige bodo lahko alternativno uporabljali tarife na avtorske pole oziroma verze, saj gre za mednarodno uveljavljen sistem. Nominalni zneski, ki sledijo tarifam Javne agencije Republike Slovenije za knjigo, so objavljeni na spletni strani ministrstva.
Tako imenovana protidampinška klavzula pomeni, da bodo morali javni zavodi in javne agencije po enakih standardih kot samozaposlene za enako delo plačati tudi druge prekarne delavce, denimo tiste, ki delajo prek avtorskih pogodb ali običajnih samostojnih podjetnikov.
Predstavljeni honorarji bodo veljavni od 28. avgusta do 31. decembra 2025. Nato bo ministrstvo izdalo novo odredbo, ki bo določila višine honorarjev za leto 2026. Ti bodo sorodni letošnjim, a bodo vsako leto upoštevali uskladitev z višino plač javnih uslužbencev. Taka ureditev omogoča, da nominalno določeni honorarji ne zaostajajo za gibanjem plač.
Objavili smo tudi informativni kalkulator, s katerim lahko delodajalci in samozaposleni izračunajo višino honorarja glede na število opravljenih ur dela. Kalkulator je zgolj informativne narave, saj se morajo deležniki ravnati po veljavnih predpisih.
Na Ministrstvu za kulturo s številnimi ukrepi izboljšujemo položaj samozaposlenih v kulturi
Samozaposleni v kulturi so slikarji, režiserji, pisatelji, pesniki, prevajalci, igralci, pevci in številni drugi, ki delujejo v javnem interesu. Da so upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna, morajo na pet let dokazovati odličnost in pomen svojega dela. Njihov ekonomski in socialni status je neugoden, kar je posledica desetletij nevlaganja v razvoj sektorja. Prekarnost delovnih pogojev povzroča negotove ekonomske, socialne, stanovanjske in zdravstvene okoliščine, to pa otežuje ustvarjanje kakovostne umetnosti.
Na Ministrstvu za kulturo si za izboljšanje njihovega položaja prizadevamo s številnimi ukrepi. V zadnjih treh letih smo zvišali sredstva za njihove projekte in delovne štipendije, za več kot 50 odstotkov smo dvignili nadomestilo v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti, prevzeli plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka, olajšali soočanje s posledicami epidemije, uvedli nove poklice in prenovili postopek pridobivanja statusa. S prihajajočimi zakonskimi spremembami predlagamo uvedbo višjega in drsnega cenzusa, karierne dinamike z višjimi prispevki glede na leta dela v kulturi, izboljšanje pogojev uveljavljanja kritja bolniške odsotnosti in številne druge novosti.