Rok Havliček: Zaradi informacijskega sistema NarcIS so se institucije povezale in si začele zaupati

Sredi poletja je ekipa v Sektorju za okoljske informacijske sisteme - Agencije za okolje (ARSO) skupaj s partnerji Centrom za kartografijo favne in flore (CKFF), Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP), Univerzo v Ljubljani, Biotehniško fakulteto, Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom za ribištvo Slovenije - tudi formalno zaključila enega pomembnejših projektov zadnjih let projekt LIFE NarcIS, katerega končni produkt je informacijski sistem NarcIS.

Ta naravovarstvenikom in raziskovalcem, ki se sicer soočajo z razpršenimi podatki, shranjenimi v različnih virih in formatih, na enem mestu ponuja dostop do kopice informacij, kot so katalog vrst, habitatni tipi, varstveni statusi, strateški dokumenti, varovana območja, najdbe itd. Kapacitete sistema so ogromne in se bodo še dolgo polnile, že zdaj pa lahko uporabniki z nekaj kliki hitro in preprosto dostopajo do mnogo podatkov, brez zamudnega iskanja po različnih virih.

Projekt se je uradno začel 1. 1. 2021 in bil vreden 3.695.411 €, izvajal se je s finančno podporo Evropske unije v okviru programa LIFE in sredstvi Republike Slovenije in partnerjev projekta. O njem smo se pogovarjali s sodelavcem ARSO, vodjo projekta Rokom Havličkom.

Projekt LIFE NarcIS je vzpostavil informacijski sistem, ki tvori hrbtenico državnega podatkovnega sistema za naravo za učinkovito zbiranje, organizacijo in povezovanje podatkov o naravi iz različnih virov, in sicer s področja biotske raznovrstnosti, varstva narave in prostorskih podatkov. Je to definicija projekta oz. kaj je treba nujno še dodati?

Poudariti je treba, da smo vzpostavili temelje sodobnega informacijskega sistema, ki je zmožen nuditi ogromno informacij s področja narave, poudarek na zmožen. Slogan ''Naravoteka Slovenije'' nakazuje na bogastvo znanja, podobno kot biblioteka.

Vemo, da v Sloveniji obstaja ogromno znanja, podatkov je mnogo, postopoma pa jih bo treba zložiti na police in ponuditi uporabnikom na enostaven in pregleden način. Šele takrat bo NarcIS res naravoteka v pravem pomenu besede. Zato pravim, da smo vzpostavili temelje sistema, ki sicer že zdaj omogoča dostop do številnih informacij, a potencial je še velik. Nemogoče je v štirih letih, kolikor je trajal projekt, ta sistem ob hkratnem razvoju osnovnih temeljev še napolniti z vsemi razpoložljivimi informacijami.

Že danes pa lahko s pomočjo sistema NarcIS tako rekoč vsakdo končno preveri podatek, koliko in katere vrste so v Sloveniji zavarovane ali imajo status ogroženosti.

Vaša naloga je bila med drugim povezati ARSO s sedmimi partnerji, kar je bil verjetno poseben izziv. Kako ste si porazdelili vloge?

Partnerji so bili dovolj raznoliki in preko raznih nalog povezani z ministrstvom. ARSO, ki je bil v času prijave projekta prepoznan kot edini od partnerjev državnih institucij s strokovnim in tehnološko usposobljenim kadrom, sploh z ekipo strokovnjakov v Sektorju za okoljske informacijske sisteme, ki ga vodi Primož Kogovšek, je bil s strani takratnega širšega okoljskega ministrstva določen za vodilnega partnerja.

Poleg vodenja projekta je bila naša glavna zadolžitev tehnična priprava sistema. MNVP in ZRSVN sta bila odgovorna za naravovarstvene vsebine, CKFF je postal nosilec biodiverzitetnega stebra, ostali partnerji so bili prav tako ključni posredovalci podatkov za več zbirk podatkov. Moram izpostaviti še biologa Mladena Kotarca, enega največjih strokovnjakov za biodiverzitetno informatiko pri nas. Je človek z vizijo, širino in ogromno izkušnjami, povrh je odlično tehnično podkovan. Bil je med glavnimi pobudniki projekta in nato tudi naš zunanji svetovalec, ki je usmerjal razvoj sistema NarcIS. Njegove usmeritve so bile vselej konstruktivne. Brez njega in našega sodelavca Alexisa Zrimca kot produktnega vodje ne bi uspeli narediti tega, kar smo.

Sicer pa ne gre več samo za teh osem partnerjev. Preko QGIS-vtičnika QNarcIS smo povezali podatke Policije, Statističnega urada, Direkcije za vode … skupaj kar 19 različnih virov, ki imajo svoje podatke odprte za javnost. V prihodnje pa bi želeli v projekt vključiti vsaj še ZRC SAZU s svojim biološkim inštitutom, Gozdarski inštitut zaradi invazivk in gliv ter Prirodoslovni muzej s svojimi bogatimi zbirkami. V naslednji fazi bi se lahko posvetili še literarnim virom. Razmišljamo o povezavi z NUK-ovo digitalno knjižnico in portalom Kmetovati z naravo.

Kdo so najbolj množični uporabniki naravoteke in kakšne podatke iščejo?

Uporabniki resnično prihajajo od vsepovsod. Največ je naravovarstvenikov – od zaposlenih na MNVP in ZRSVN do upravljavcev zavarovanih območij.

Pomembni uporabniki so kmetijci,  zaradi skupne kmetijske politike. Izvajati morajo določene ukrepe, ki podpirajo ohranjanje biodiverzitete, hkrati pa so kmetijski ukrepi močen deležnik v naravovarstvu, ker kmetijska dejavnost vpliva na varstvene cilje.

Gozdarji želijo primarno proizvajati les, a je gozdna proizvodnja pogosto podrejena še drugim ciljem, lahko naravovarstvenim ali pa družbenim (npr. gozdovi s poudarjenimi funkcijami za rekreacijo).

Podobno velja za gradbeništvo. Direktorat za prostor je s svojim prostorskim načrtovanjem lahko zelo pomemben uporabnik sistema NarcIS, saj mora vedeti, kje so varstveni režimi. Tipični primer infrastrukture je gradnja cest. Zelo pomembno je, da so na voljo informacije, kaj se dogaja z varstvenimi režimi, kje so varstvena območja, kje so pomembna nahajališča ali črne točke povozov teh živali in je treba zato sprejeti ustrezne ukrepe. Z novejšimi cestami že delajo podhode za dvoživke, s čimer se izognejo povozom in možnostim prometnih nesreč, ali pa zelene prehode za migracije zveri.

Na nas so se npr. obrnili s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, in sicer oddelek, ki se ukvarja z gradbenimi posegi, ki temeljijo na naravi prijaznih pristopih. Vodarji zbirajo podatke o invazivnih vrstah, npr. zaradi povzročanja erozije brežin, in spet podatki iz naravoteke omogočajo sprejetje ukrepov, s katerimi lahko reguliramo škodo.

Ministrstvo za kulturo pred posegi v cerkvene zvonike potrebuje podatke, ali so v njih morda naseljeni zavarovani netopirji, kar nato upoštevajo pri načrtu obnove. Turizem je vezan na naše naravne vrednote – TNP kot zavarovano območje je preobremenjeno s turizmom. Kako usmerjati turizem? To se spet da krasno povezati z NarcISom.

Ste že prejeli kakšne povratne informacije uporabnikov?

Da, bile so odlične, kar je pokazala naša socioekonomska analiza, v kateri so bile jasno izražene potrebe uporabnikov, pa tudi pomen NarcISa za družbo in znanost.

Jih bom nekaj navedel: Moje mnenje je, da bo celoten projekt eden večjih doprinosov k slovenskemu naravovarstvu in resnično verjamem, da bomo z njim hitreje reševali zagate in izzive, ki jih je v varstvu precej. Ali pa: Ta vaš projekt je res zlata vreden. O takem enovitem pregledovalniku smo prav sanjali! Pa še: Tole s QGIS pa presega pričakovanja! Dostop do možnosti preprostih, a raznolikih prostorskih analiz se je močno povečal! Se moram prav krotiti, da se ne bi preveč poigraval. Nekdo je tudi mene spodbudil k brskanju po NarcISu, saj je napisal: Sem navdušen, da imamo med naravnimi vrednotami tudi Absurd lepote! Ko sem to geslo vtipkal v NarcIS, sem izvedel, da tako ime nosi ena od slovenskih jam.

NarcIS omogoča raziskovanje in zabavo vsakemu zvedavemu človeku. Samo koren »lepot« ima med taksoni 23 zadetkov ter še 5 med območji.

Projekt se je formalno že zaključil, vendar pa še naprej delate na elementu zagotavljanja trajnosti delovanja sistema. Kako vam uspeva?

Zaveza, da bo NarcIS živel tudi po formalnem zaključku LIFE projekta, je bil glavni razlog, da je bil projekt v Bruslju sploh odobren. Tukaj računamo na MNVP, saj ostali partnerji za nadaljnje aktivnosti nimajo več finančnega kritja. Je pa ravno ARSO že zagotovil velik del sredstev, da lahko sistem NarcIS vzdržujemo in razvijamo naprej. Srečni in hvaležni smo, da nas podpira generalni direktor ARSO Jože Knez, ki razume razsežnosti projekta. Razumel jih je tudi, ko je prišlo do reorganizacije ministrstev in bi lahko ARSO odstopil od projekta oz. denar in odgovornost prenesel na MNVP ali ZRSVN.

Trenutno imamo na ARSO zagotovljena sredstva v okviru projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D), s katerimi lahko v NarcIS priključimo nove posredovalce biodiverzitetnih podatkov. Poleg teh imamo zagotovljenih že del sredstev iz projekta LIFE4ADAPT, pri katerem prav tako sodeluje tudi ARSO. V NarcIS pridejo tudi podatki iz fenoloških opazovanj in monitoringov ekološkega stanja površinskih voda ARSO.

Pomemben korak v pravo smer je naredil tudi MNVP oz. Direktorat za naravo, ki je poslal dopise na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ZRSVN in vsem upravljavcem zavarovanih območij, naj vsa javna naročila, ki jih izvajajo, pripravljajo na način, da bodo izvajalci teh popisov podatke oddali v standardizirani obliki za lažji prenos in integracijo v sistem.

Na ARSO in Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) tudi močno vztrajamo na načelu, da je treba Zakon za ohranjanje narave prilagoditi tako, da zagotovi NarcISu tudi pravno podlago. Strokovno javnost smo že zelo ozavestili o pomembnosti tega projekta in čutim, da v tem trenutku lahko najdemo način, da bomo zagotovili tudi dolgoročno trajnost. Nenazadnje so januarja 2025 štiri ključne državne institucije – MNVP, MOPE, ARSO in ZRSVN – podpisale dogovor o sodelovanju pri zagotavljanju delovanja informacijskega sistema za naravo tudi po zaključku projekta LIFE NarcIS.

Očitno se glas o vašem produktu širi tudi izven naših meja. Maja je bil sodelavec ARSO dr. Alexis Zrimec povabljen na strokovno spletno srečanje nemškega Nacionalnega centra za spremljanje biodiverzitete. Kaj je udeležence zanimalo in kakšni so bili odzivi?

Tudi v tujini se soočajo s podobnimi težavami o razpršenosti in nedostopnosti podatkov. Nemška biodiverzitetna skupnost je letos spomladi prisluhnila predstavitvam različnih portalov in informacijskih sistemov o naravi, ki naj bi služili kot navdih pri vzpostavljanju lastnega državnega portala za biodiverziteto. Posebno zanimanje so poželi dostopnost podatkov iz različnih virov, povezava podatkov o vrstah z varstvenimi statusi ter vključitev GIS-orodij in s tem možnosti prostorskih analiz znotraj sistema NarcIS.

Udeležence je zanimal tudi model financiranja sistema, ki temelji na treh ključnih virih: že zaključenemu projektu LIFE NarcIS (2021–2024), trenutno na projektu Zeleni slovenski lokacijski okvir – SLO4D (2025–2026) iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga sofinancira Evropska unija (NextGenerationEU) in Republika Slovenija, in podpori iz Sklada za podnebne spremembe (2024–2026), v okviru katerega ločeno izvajamo še digitalizacijo in integracijo biodiverzitetnih podatkov, ki so nastali v naravovarstvu in bi jih morali vključiti že v času LIFE projekta, a za to nalogo ni bilo predvidenih sredstev.

Kdor dostopa do informacijskega sistema NarcIS, hitro ugotovi, da ta ne ponuja zgolj podatkov, temveč da se je okoli NarcISa oblikovala prava skupnost. Je to stranski produkt vašega dela?

Na vzpostavljeno in povezano NarcIS skupnost smo res lahko ponosni, mnoge institucije so se tesneje povezale in si začele zaupati.

Trenutno je že več kot 1.700 registriranih uporabnikov sistema NarcIS, ki prihajajo iz 190 različnih organizacij.

Začeli smo organizirati vrsto javnih srečanj, s čimer bomo tudi nadaljevali – eno teh so tudi letna NarcIS srečanja v zavarovanih območjih. Mogoče se zgolj na prvi pogled ne zdi tako pomemben korak, a s projektom je vsako varovano območje pri nas dobilo svoj spletni naslov.

Začel se je graditi katalog v Sloveniji že zabeleženih vrst, da bomo postopoma le prišli do informacije, ali je res Slovenija vroča točka biotske raznovrstnosti in kaj to številčno zares pomeni.

O uporabi orodja QGIS s posebnim poudarkom na vtičniku QNarcIS smo usposobili že skoraj 1.000 tečajnikov iz več kot 60 organizacij. 

Za v prihodnje pa se nam zdi tudi zelo ključen dogovorjen nacionalni standard za beleženje najdb vrst. Velik izziv je bil poiskati skupne imenovalce za popis oz. kasnejši vnos v informacijski sistem, saj imajo zapisi za npr. ribe, drevesa in ptice povsem drugačne metodologije. V praksi tako zdaj govorimo o t. i. štirih K-jih (standard 4K) – kaj, kje, kdaj in kdo je zaznal najdbo (podatek), ki sodi v Naravoteko Slovenije. Sploh od »kdo« je zelo odvisno, kako zanesljivi so podatki, standard pa ima tudi že možne razširitve s koliko in kako. Tako se bodo lahko različne podatkovne zbirke različnih proizvajalcev podatkov uspešno “pogovarjale” med seboj. Ne glede na vse dosežke projekta in produkta, na katere smo ponosni, pa bomo še naprej tudi v novih aktivnostih sledili v projektu LIFE NarcIS nastalemu sloganu – NarcIS povezuje podatke, znanje in ljudi.