Finančni petek: Davek na dodano vrednost

Vsak člen v verigi – od proizvajalca do trgovca – nosi strošek DDV samo na dodano vrednost, ki jo ustvari. To preprečuje večkratno obdavčitev istega proizvoda. Na primer: pek kupi moko in plača DDV dobavitelju (ki ga vključi v svoj obračun DDV in plača državi); ko proda kruh, obračuna DDV na prodajno ceno kruha, v obračunu DDV izkaže svojo obveznost plačila DDV, hkrati pa to svojo obveznost zmanjša za predhodno dobavitelju že plačan DDV za moko in razliko nakaže državi.

DDV:

• Predstavlja približno tretjino vseh davčnih prihodkov države.
• Omogoča financiranje države in javnih storitev, kot so šolstvo in infrastruktura.
• Plačujemo ga vsi ob vsakdanjih nakupih.
• Obdavčljiva podjetja so dolžna obračunavati DDV na računu.
• Davčne stopnje v Sloveniji so različne: splošna stopnja je 22 odstotkov, znižana 9,5 odstotka (na primer za hrano, zdravila), ter posebna, petodstotna stopnja za knjige, časopise in revije (tako elektronske kot tiskane) ter tipizirano gasilsko opremo, dobavljeno gasilskim enotam.
• Pravilno poročanje in pravočasno plačevanje DDV je ključno za zakonito poslovanje.

Kako pa je drugod v EU?

Med članicami EU se stopnje DDV nekoliko razlikujejo. Splošna stopnja DDV tako sega od 17 odstotkov v Luksemburgu do 27 odstotkov na Madžarskem. Vse države EU z izjemo Danske poznajo tudi znižane stopnje DDV.

Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada v Sloveniji z DDV zberemo 8,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je nekaj več od povprečja EU (7,1 odstotka), a precej manj od Hrvaške, ki je s 13,4 odstotka BDP na prvem mestu v EU.

Če povzamemo, DDV je mehanizem, s katerim vsi skupaj prispevamo k delovanju države in financiranju storitev, ki jih uporabljamo vsak dan.