Informacija o novostih v šolskem letu 2025/2026

V novo šolsko leto 1. septembra 2025 vstopa 190.001 osnovnošolcev, od tega 19.935 prvošolcev (lani 20.173). V srednješolske programe bo v novem šolskem letu medtem vpisanih okoli 88.0000 dijakov, od tega okoli 25.064 dijakov novincev.

Šolsko leto za otroke, učence, dijake ter zaposlene v vzgoji in izobraževanju prinaša tudi udejanjanje nekaterih novosti, ki so posledica zakonodajnih oziroma sistemskih sprememb, namenjenih izboljšanju kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.

»Sistemske in programske spremembe, ki so bile v zadnjem obdobju sprejete na podlagi temeljitega strokovnega razmisleka in posvetovanja s širokim krogom deležnikov, so dobra osnova za krepitev sodobnega, odpornega in trajnostno naravnanega sistema vzgoje in izobraževanja. Verjamem, da bo dosledno uvajanje sprememb s strani vseh sodelujočih v sistemu vzgoje in izobraževanja prispevalo k večjemu zadovoljstvu in doseganju ciljev na vzgojnem in učnem področju,« je pred novim šolskim letom o spremembah dejal minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj.

Kot najpomembnejše velja izpostaviti, da od 15. julija 2025 velja posodobljen Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki prinaša zagotovilo stabilnega financiranja slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, saj vsebuje člen o določitvi obsega sredstev za razvoj in investicije. Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke BDP, v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost deleža 0,5 odstotka v bruto domačem proizvodu (BDP).

Izpostaviti velja tudi določilo, ki zavodom za učence s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine – pri tovrstnih vzgojno-izobraževalnih zavodih namreč v praksi velja, da zaradi manjšega števila učencev predstavljajo »regijske« zavode, torej zavode s programi, ki jih obiskujejo otroci in učenci več različnih občin.

Zakon med drugim uvaja tudi spremembo, ki omogoča dopolnilno delo pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca. Gre za nov ukrep, ki bo deloma pripomogel k reševanju kadrovske stiske. Prav tako se uvaja možnost napredovanja za tiste strokovne delavce, ki doslej niso imeli možnosti napredovanja, denimo laboranti ali inštruktorji praktičnih vsebin. Na ta način se zagotavlja enakopraven položaj strokovnih delavcev v kariernem napredovanju.

Med ostalim se posodablja postopek imenovanja ravnateljev. Doslej je veljalo, da svet zavoda pred imenovanjem pridobi mnenje ministra in šele nato imenuje izbranega kandidata. Postopek se po predlogu sprememb spreminja v enofaznega – minister bo odslej podal soglasje o imenovanju po končanem postopku imenovanja na svetu zavoda. Soglasje minister lahko zavrne zgolj v izjemnih primerih, ko gre za nepravilno ali nezakonito izpeljan postopek (nepravilnosti v postopku imenovanja, ugotovljene s strani šolske inšpekcije, ali obstoj določenih razrešitvenih razlogov za ravnatelja). Poleg imenovanja so natančno opredeljeni tudi razlogi za razrešitev. Minister za vzgojo in izobraževanje ima odslej tudi možnost, da v izjemnih primerih sam razreši ravnatelja. Gre za primere, ko svet zavoda ravnatelja ne razreši in so s pravnomočno odločbo ugotovljene kršitve zakona, ugotovitve računskega sodišča o hudih kršitvah obveznosti dobrega poslovanja, neizvrševanja dokončnih inšpekcijskih, upravnih ali pravnomočnih sodnih odločb.

Posodobljen Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja poleg naštetega umešča še slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradni jezik v sistemu vzgoje in izobraževanja, pri čemer gre za uskladitev z Ustavo Republike Slovenije.

Novosti na področju predšolske vzgoje

Najpomembnejša novost, ki se bo v vrtcih uveljavila s 1. septembrom 2025, je začetek izvajanja prenovljenega Kurikuluma za vrtce, kar predstavlja začetek dejanske kurikularne prenove predšolske vzgoje. Kurikulum za vrtce nadgrajuje izhodišča prejšnjega kurikuluma iz leta 1999. Prenova je bila nujna zaradi hitrih družbenih sprememb, novih dognanj o otrokovem razvoju ter mednarodnih priporočil za kakovostno predšolsko vzgojo. Glavne novosti vključujejo sodobna konceptualna izhodišča, ki temeljijo na zgodnjem učenju otrok, igri kot ključnemu sredstvu razvoja in večji vključenosti staršev, posodobitev področja gibanja, kjer je poudarek na spodbujanju gibalnega razvoja in vključevanju tveganih iger za krepitev otrokove samozavesti in samostojnosti. V okviru prenovljenega načrta se prav tako zagotavlja večja individualizacija in diferenciacija, ki upošteva raznolikost otrok ter njihove razvojne in učne potrebe.

Pomembne novosti so zagotovljene tudi na področju podpore pri vključevanju otrok iz različnih kulturnih in socialnih okolij, s čimer se zagotavlja večja enakopravnost v zgodnjem izobraževanju.

V veljavo prav tako stopi prenovljena različica Kurikuluma za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke s posebnimi potrebami. Dokument se uporablja skupaj s Kurikulumom za vrtce in vključuje prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami. Pri prenovljeni različici velja izpostaviti posebna specialnopedagoška priporočila za delo z otroki, ki imajo razvojne zaostanke, telesne ali kognitivne ovire, motnje v sporazumevanju ter dolgotrajne bolezni, individualizacija pristopov pri delu z otroki glede na njihove specifične potrebe. Poudarek je na razvoju komunikacijskih veščin, socialnih interakcij in izražanja čustev ter na dodatni podpori strokovnim delavcem, ki delajo v oddelkih s prilagojenim programom.

Ob naštetem je pomembno omeniti še, da v državnem zboru poteka postopek sprejemanja novele Zakona o vrtcih, namenjene krepitvi vloge javne mreže vrtcev v Republiki Sloveniji.

Novosti na področju osnovnega šolstva

V koncept razširjenega programa v šolskem letu 2025/2026 vstopa 80 dodatnih osnovnih šol, kar pomeni, da bo z novim šolskim letom v koncept vključenih 224 od skupno 457 osnovnih šol, preostale pa se bodo postopoma vključevale do šolskega leta 2028/2029.

Izvajati se prav tako prične prenovljen Zakon o osnovni šoli, kar prinaša številne novosti za organizacijo dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pomembna novost je omejitev uporabe učenčevih osebnih elektronskih naprav, ki bodo dovoljene le, kadar so nujne za pouk ali iz zdravstvenih razlogov, sicer pa se določijo pravila njihove hrambe in možnosti začasnega odvzema.

Spreminja se tudi koncept vzgojnega delovanja. Ukinja se samostojni vzgojni načrt, njegove vsebine pa bodo vključene v letni delovni načrt, ki bo moral vsebovati načrt vzgojnih dejavnosti in njihove evalvacije. Posodobljena pravila šolskega reda, ki jih morajo šole sprejeti do 1. novembra 2025, bodo morala vsebovati natančnejša določila glede reda, varnosti, uporabe elektronskih naprav in ravnanja ob kršitvah.

Na področju vzgojnega delovanja novela natančneje določa pogoje za izrek vzgojnega opomina, ki velja dvanajst mesecev in se tako prenese v naslednje šolsko leto, ter postopek ugovora nanj. Učencu, ki s svojim ravnanjem ovira pouk ali ogroža varnost drugih, se lahko začasno ali za daljše obdobje zagotovi druga oblika izobraževalnega dela, v skrajnem primeru tudi prešolanje. Dodatno novela prinaša spremembe pri postopkih vpisa, opravičevanja odsotnosti in ocenjevanja (tudi ugovor na obvestilo o zaključnih ocenah). Posebna podpora je namenjena učencem romske skupnosti z dodatnim poukom slovenskega jezika, urejajo se tudi šolski prevozi, in sicer bodo imeli otroci s posebnimi potrebami ter ogrožajočim zdravstvenim stanjem poleg voznika zagotovljenega spremljevalca. Otroci s posebnimi potrebami bodo lahko pravico do izobraževanja na domu uveljavljali tudi med šolskim letom in jo ponovno pridobili po vrnitvi v šolo.

Novosti na področju srednjega šolstva

Julija 2025 je začel veljati prenovljeni Zakon o maturi, kar pomeni, da se bodo v prihajajočem šolskem letu v prve letnike srednješolskih programov kandidati že vpisovali pod novimi pogoji – matura se bo v posodobljeni različici prvič izvajala v šolskem letu 2030/2031. Poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature. Temeljijo na zagotavljanju višjega nivoja znanja za tiste dijake srednjih strokovnih šol, ki se bodo v 3. letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzitetnem oziroma enovitem magistrskem študijskem programu. Ti dijaki bodo lahko v skladu z zakonom opravljali petpredmetno poklicno maturo. Pri tem bodo opravljali maturo iz splošno izobraževalnih predmetov (matematika, tuj jezik in učni jezik - torej slovenščina ali madžarščina oziroma italijanščina) na nivoju splošne mature. Priprave na maturo bodo zagotovljene na šoli, na kateri je dijak vpisan. To vključuje dodatne učne ure iz splošno-izobraževalnih predmetov, z namenom, da se tem dijakom zagotovi ustrezna podpora pri doseganju standardov znanja. S takšnimi rešitvami vlada med drugim sledi tudi načelu enakih možnosti. Rešitve zagotavljajo tudi priložnosti za nadarjene dijake, ki so lahko na ta način deležni bolj poglobljenega znanja že v obdobju srednješolskega izobraževanja. Dosedanje rešitve tega niso omogočale, saj morajo dijaki srednjih strokovnih šol za priprave na opravljanje petega izbirnega predmeta mature sami poiskati srednjo šolo oziroma gimnazijski program, ki jim omogoča priprave na izbrani predmet.

Poleg omenjene spremembe se prav tako izenačuje možnosti pristopa k maturi v dveh delih za kandidate na splošni in poklicni maturi. Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, bodo lahko ne zgolj popravljali negativno oceno, ampak tudi izboljšali oceno predmeta, ki so ga opravljali v prvem delu, kot to velja za kandidate splošne mature.

V pripravi je tudi sprememba pravilnika o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami. Prinaša spremembe glede upravičenosti do prilagoditev pri maturi. Po predlogu bodo do prilagoditev upravičeni tudi kandidati, ki so imeli v tretjem in četrtem letniku prilagoditve s strani šole, čeprav nimajo odločbe o usmeritvi. Pravilnik predvideva, da Državna komisija določi seznam drobnih pripomočkov, ki jih lahko kandidatu odobri šolska maturitetna komisija (npr. čepki, barvne folije, brisačke ipd.). Pravilnik bo v veljavo predvidoma stopil že septembra 2025 in se bo tako pričel uporabljati že pri izvajanju mature v letu 2026. Začel bo veljati v septembru in se bo uporabljal že za maturo v letu 2026.