Zaključevanje protipoplavnih ukrepov v naseljih Zlatoličje in Starše
Projekt protipoplavne ureditve vodi Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) in ne ministrstvo. DRSV samostojno vodi vse investicijske projekte v povečanje poplavne varnosti, vključno s predmetnim projektom v naselju Starše in Zlatoličje.
Gre za kohezijski projekt iz prejšnje kohezijske perspektive, zato ni del sanacijskega programa za odpravo posledic naravnih nesreč. Projekt je bil zasnovan v času prejšnje vlade, v času te vlade pa se zaključuje. Za projekt je DRSV pridobila vso potrebno dokumentacijo, mnenja, zemljišča in gradbeno dovoljenje v maju 2023. Preko pooblaščene odvetniške družbe je sledila pritožba g. Mlakarja, ki je bila s strani drugostopenjskega organa zavrnjena. Sledil je upravni spor, ki se je zaključil s sodbo Upravnega sodišča, v kateri je bilo odločeno, da se tožba zavrne in s tem je gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno.
Na podlagi pojasnil, ki jih je posredovala DRSV, so protipoplavne ureditve v naseljih Starše in Zlatoličje načrtovane na način, da se strnjeno naselje Zlatoličje varuje s protipoplavnim nasipom naselja, razpršene posamezne objekte kmetij izven strnjenega naselja, ki ležijo globlje v poplavnem območju, pa z ukrepi ob samih stavbah, na stavbnih zemljiščih, v obliki zidov, nasipov ali individualnih ukrepov, hkrati pa se ohranja čim več obstoječih poplavnih površin.
Protipoplavna ureditev g. Mlakarja je bila zasnovana kot protipoplavni zid ob stavbah in pripadajoči funkcionalni stavbni površini, enako kot je to izvedeno na sosednjih samostojnih kmetijah. Vendar pa se po informacijah DRSV g. Mlakar oz. pooblaščenka s tem nista strinjala in zahtevata, da se izvede protipoplavna ureditev tudi na njihovih bližnjih kmetijskih površinah, pri čemer bi se protipoplavni objekt izvedel na sosednjih parcelah. Takšna zahteva je nesorazmerna z drugimi protipoplavnimi ureditvami, saj DRSV varuje objekte, ne pa tudi kmetijskih površin. Hkrati bi takšna rešitev predstavljala zmanjšanje poplavnih površin, kar bi dodatno povečevalo poplavno ogroženost sosednjih objektov na tem območju. Predlog pa je problematičen tudi z vidika pridobivanja zemljišč, saj bi se s tem moral strinjati lastnik sosednjih zemljišč, ki mejijo na zemljišča g. Mlakarja. Praviloma se protipoplavni ukrepi izvedejo na parcelah, na katerih stojijo stavbe, ki se jih varuje, čemur pa je g. Mlakar po informacijah DRSV nasprotoval, kar je razvidno tudi iz upravnih odločb. Gradnja preostalih protipoplavnih ukrepov je zaključena, saj ostali prebivalci Starš in Zlatoličja projektu niso nasprotovali.
Glede na pomembnost varovanja objektov pred poplavami si je minister Jože Novak ob delovnem obisku na dravskem območju v maju 2025 celo osebno, skupaj z županom, ogledal izvedbo projekta na terenu in ob tem obiskal tudi g. Mlakarja. Gospod Mlakar je potarnal, da je bil s strani DRSV zaveden, in da je s podpisom dal soglasje k ureditvi sosednje razpršene kmetije izven naselja. Pričakoval pa je, da je s tem dal soglasje za rešitev na svoji hiši. Pojasnil je, da se zaveda, da na tem območju ni mogoče rešiti težav s podtalno vodo, ki se tam dviga. Pojasnil je tudi, da si želi enakovredne projektne rešitve, kot je izvedena na sosednjih razpršenih kmetijah.
Minister Jože Novak se je zavzel za naknadno rešitev pri g. Mlakarju in je zaprosil DRSV in občino, naj se do jeseni ponovno sestanejo z g. Mlakarjem in pogledajo, katera izmed različic varovanja posamičnih objektov na njegovih funkcionalnih zemljiščih objektov bi bila za izvedbo najbolj ustrezna (zid, nasip, itd.), tako da bi bila rešitev enakovredna rešitvam zavarovanja na sosednjih razpršenih kmetijah izven naselja. Minister pričakuje poročilo. V kolikor tega ne bo, bo minister ustanovil mediacijsko strokovno komisijo.