Jerneju Hudolinu podaljšan mandat za vodenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Po zaključku študija, leta 1989, se je Jernej Hudolin zaposlil v oddelku za arhitekturo takrat še samostojnega Restavratorskega centra, ki je pozneje postal organizacijska enota ZVKDS. Leta 1996 je prevzel vodenje oddelka, ki je pod njegovim vodstvom vpeljal uporabo računalnikov v arhitekturnem dokumentiranju in projektiranju. Takrat so začeli nastajati tudi zametki sodobnih spomeniško-varstvenih projektnih dokumentacij, ki jih danes poznamo kot konservatorske načrte in restavratorski izvedbeni projekti. 

Leta 2002 je prevzel vodenje Restavratorskega centra. V tistem obdobju so izvedli najobsežnejše in najzahtevnejše restavratorske projekte, kot so restavriranje Quaglijeve poslikave v ljubljanski stolnici, celovita obnova stopnišča na blejskem otoku, prestavitev originala Robbovega vodnjaka v prostore Narodne galerije in postavitev kopije na izvornem mestu, restavriranje Robbovih oltarjev v različnih ljubljanskih cerkvah, Marijinega znamenja na Kongresnem trgu v Ljubljani, stenskih poslikav v frančiškanski cerkvi, poslikav v viteški dvorani v gradu Brežice, Pengovovih poslikav v slovenskem parlamentu, obnova gradu Snežnik in obnova gradu Strmol. V tistem času je center postal tudi osrednja ustanova za področje restavratorstva v Sloveniji, ki s svojim pedagoškim, raziskovalnim in popularizacijskim delom skrbi za širjenje zavesti o spomenikih in dediščini v širši javnosti. 

Hudolin je prvič prevzel vodenje ZVKDS leta 2014 in drugič leta 2020. Pod njegovim vodstvom je ZVKDS izvedel več velikih konservatorskih in konservatorsko-restavratorskih projektov. Med najnovejšimi so med drugim obnove Plečnikove hiše, Narodne galerije v Ljubljani, Minoritskega kompleksa v Mariboru ter blejskega gradu in cerkve na otoku, obsežna sanacija in prezentacija antičnih mozaikov v Izoli in Celju, logistično zahtevna obnova Aljaževega stolpa in izjemni restavratorski posegi na delih Benedetta in Vittora Carpaccia.

Poleg tega so v ZVKDS pod njegovim vodstvom dali velik poudarek tudi na popularizaciji varstva kulturne dediščine, posebej odmevna projekta sta Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine. 

ZVKDS je postal partner v številnih evropskih in raziskovalnih projektih, med drugim v razvojno usmerjenih mednarodnih projektih, kot sta Center odličnosti InnoRenew (CoE) in The European Research Infrastructure for Heritage Science (E-RIHS).

Ministrica za kulturo s sodelavkami in sodelavci čestita Jerneju Hudalinu ob imenovanju in mu želi uspešno delo.