Dve leti po poplavah: Občine bodo dobile vsa potrebna sredstva za obnovo

Predplačila je država zagotovila iz proračunskih rezerv, da so lahko občine takoj, še pred sprejetjem rednega programa sanacije, začele obnovo. S sprejetjem rednega programa pa se vsa sredstva, potrebna za izvedbo sanacijskih projektov, zagotavljajo iz Sklada za obnovo, ki je bil oblikovan prav v ta namen. Predplačila so tako izgubila pomen in jih zato tudi zapiramo.

To torej pomeni, da občine, ki bodo morale vračati neporabljena predplačila v proračunsko rezervo, ne bodo prikrajšane, saj bodo vsa potrebna sredstva pridobile iz rednega programa sanacije. Ker so občine različno poročale o porabi prejetih predplačil, z njimi o obsegu porabljenih sredstev še potekajo pogovori. Denar, ki bo s tega naslova vrnjen v proračunsko rezervo, bo uporabljen kot finančni vir za predplačila občinam, kjer nastaja škoda zaradi vsakoletnih neurij.

Razlogi, zaradi katerih nekatere občine niso porabile vseh prejetih predplačil, so različni. Dejstvo je, da so nekatere investicije zahtevnejše in potrebujejo več časa za pripravo dokumentacije in pridobivanje vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Glede na to, da je sanacija škode po ujmi 4. avgusta 2023 predvidena v obdobju petih let, in glede na to, da so sredstva zanjo zagotovljena v Skladu za obnovo, je nujno, da se večja pozornost nameni kvaliteti izvedbe sanacijskih del, ki je bila v času nujnih sanacij včasih podcenjena. V ta okvir sodijo tudi strokovne recenzije projektne dokumentacije, ki so nujno potrebne za kvalitetne in racionalne projektne rešitve. 

Glavni izziv obnove je, da bo odporna na podnebne spremembe - da torej v prihodnje ne bo prišlo do enake škode na istih objektih. To pa lahko zagotovimo le s pravilnim strokovnim pristopom in kvalitetno izvedbo del.