Spodlet za zalet – ko si upamo biti drzni tudi na ministrstvu

Ko smo pred dvema mesecema gostili 37. srečanje inovacijske skupnosti Inovativen.si, smo naredili nekaj neobičajnega in precej pogumnega: govorili smo o napakah. Iskreno, javno, ranljivo. In prav zaradi tega je bil dogodek Spodlet za zalet nekaj posebnega – in drugačnega.

Slišali smo dve zgodbi:

• Nataša Trček je spregovorila o svoji izkušnji neuspele pokojninske reforme, ki je bila strokovno utemeljena, potrjena v Državnem zboru, a nato padla na referendumu. Kako najti smisel in motivirati sodelavce, ko veš, da si delal dobro, a odloča nekaj drugega?
  
  
• Boris Kobal je delil svojo osebno in profesionalno izkušnjo plagiata ter medijskega linča, ki je sledil. »Ko je prišlo na dan, mi je po svoje odleglo. Rekel sem si: zdaj sem na dnu, nižje ne bo šlo …«  Njegova izpoved je odprla vprašanja odgovornosti, zaupanja in osamljenosti po napaki.

Dogodek nas je spomnil, da napake niso konec poti, ampak del procesa. Da največja napaka ni, da spodletiš – ampak da o tem molčiš. In da je tudi v javni upravi prostor za drznost, iskrenost in nove pristope.

Zanimanje za dogodek je preseglo naša pričakovanja – tudi na mednarodni ravni, saj je bil predstavljen na srečanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Observatorija za inovacije v javnem sektorju (OPSI) kot primer inovativne prakse v javnem sektorju.

Zakaj je Spodlet za zalet pomemben?

Ker je to prostor, kjer napake niso stigma, ampak priložnost za rast. Kjer si upamo pogledati drugače, biti drzni in preizkusiti nekaj novega. Kjer gradimo kulturo, v kateri so iskrenost, ranljivost in pogum predpogoj za inovacije.

Naslednji dogodek načrtujemo predvidoma konec novembra. Doslej smo izvedli že dva dogodka Spodlet za zalet in načrtujemo nove, saj želimo graditi skupnost, ki bo tudi v prihodnje odpirala prostor za iskrene zgodbe in dragocene lekcije iz prakse javne uprave.

Ker se največ naučimo na napakah. In ker brez drznosti ni inovacij.