Spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika iz leta 2024 s pojasnili

Zaradi izkušenj s pandemijo covida-19 so države članice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) sprožile proces za posodobitev Pravilnika (angleško International Health Regulations - IHR), spremembe pa so bile soglasno sprejete na zasedanju Generalne skupščine SZO maja 2024.

Vlada Republike Slovenije je 9. maja 2024 s sklepom številka 51002-27/2024/3 imenovala delegacijo za pogajanja in ji naložila, da v procesu sprejemanja posodobljenega Pravilnika spremlja pogajanja in skladnost novega besedila s pogajalskimi izhodišči vlade iz istega sklepa. Delegacija za pogajanja je ugotovila, da je zadnji predlog spremenjenega Pravilnika skladen s sprejetimi pogajalskimi izhodišči Vlade, zato je delegacija za pogajanja na zasedanju Generalne skupščine SZO maja 2024 soglašala s sprejemom posodobljenega Pravilnika.

Pravilnik določa, da država lahko zavrne ali poda zadržek do vseh ali posameznih sprememb Pravilnika ali zaprosi za podaljšanje roka za njihovo izvajanje, če to najavi v roku desetih mesecev po uradnem obvestilu generalnega direktorja SZO o sprejetju sprememb, v tem primeru do 19. julija 2025.

Delovna skupina Ministrstva za zdravje (MZ) je sprejeti Pravilnik pregledala in ugotovila, da določbe Pravilnika niso v nasprotju s slovensko ustavnopravno ureditvijo in področno zakonodajo. Pravilnik uvaja rešitve, ki bodo državam pogodbenicam in drugim akterjem v mednarodni skupnosti omogočile učinkovito odzivanje na izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, pri čemer ne posegajo v suverenost posameznih držav. Glede na navedeno, Slovenija v zvezi s spremenjenim Pravilnikom ni podala pridržkov ali zavrnila sprememb Pravilnika.

Pravilnik začne veljati 19. septembra 2025. MZ je na Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) že podalo pobudo za začetek postopka ratifikacije. MZEZ mora imenovati redakcijsko komisijo za pregled prevoda posodobljenega besedila Pravilnika in speljati postopek ratifikacije za mednarodne pogodbe skladno s 75. členom Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1-NPB7).

V nadaljevanju so podani odgovori na najbolj pogoste pomisleke glede sprememb Pravilnika in predstavitev posameznih členov Pravilnika, pri katerih je prišlo do vsebinskih sprememb s posodobitvijo Pravilnika leta 2024.

Odgovori na najbolj pogoste pomisleke glede sprememb Pravilnika

Pomislek: Države, ki ne zavrnejo IHR, bodo morale v svojo zakonodajo vključiti določbe za izvajanje Pravilnika (člen 4).

Pojasnilo: Ne drži. Države so v svoje zakonodaje že posvojile večino določil Pravilnika, ki je veljaven že od leta 2005, izvajanje Pravilnika skladno z zadnjimi spremembami iz leta 2024 pa naj bi države zagotovile do 19. septembra. Slovenija za to ne potrebuje spremembe zakonodaje.

Pomislek: S spremembami Pravilnika je bilo dano preveč pooblastil generalnemu direktorju SZO, vključno z razglasitvijo »pandemičnih izrednih razmer« (člen 12, člena 48 in 49).

Pojasnilo: Generalni direktor SZO ne more razglasiti izrednih razmer v posamezni državi, kar lahko v Sloveniji naredi le Državni zbor na predlog Vlade (92. člen ustave Republike Slovenije).

Generalni direktor SZO lahko razglasi »izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju«, vključno s pandemičnimi izrednimi razmerami. Takšne razmere lahko razglasi zgolj na podlagi objektivnih, vnaprej določenih kriterijev in postopkov, določenih v Pravilniku, ob upoštevanju podatkov držav, na ozemlju katerih se dogodek zgodi. Pred kakršno koli razglasitvijo se mora generalni direktor najprej posvetovati z državo oziroma državami, kjer se dogodek pojavi. Če se z njimi strinja, zaprosi za mnenje Odbor za izredne razmere (48. člen), ki je strokovno telo, sestavljeno iz mednarodno priznanih strokovnjakov, izbranih na podlagi znanstvene usposobljenosti in geografske zastopanosti.

V primeru, da soglasja z državo v 48 urah ni, se sproži postopek po 49. členu, ki določa sklic Odbora za izredne razmere in predstavitev stališč tako države kot generalnega direktorja. Končno odločitev o razglasitvi izrednih razmer sprejme generalni direktor, pri čemer mora upoštevati znanstvena načela, nasvet odbora, oceno tveganja in razpoložljive dokaze. Države lahko tudi same predlagajo preklic izrednih razmer in o tem ponovno sprožijo postopek s posvetom z Odborom za izredne razmere.

Pomislek: Generalni direktor SZO s spremembami dobi pooblastilo, da »zagotovi razpoložljive informacije o vseh mehanizmih, ki jih usklajuje SZO v zvezi z dostopom do ustreznih zdravstvenih izdelkov (cepiv in podobno), in njihovo dodelitvijo«, kar bo prispevalo h koruptivnemu delovanju SZO pri predhodni kvalifikaciji in uvrstitvi na seznam zdravil za nujno uporabo. (člen 16).

Pojasnilo: Ne drži, navedena določba ima ravno nasprotni namen, to je prispevati k večji transparentnosti delovanja te organizacije, saj zapoveduje, da se državam zagotovijo informacije o mehanizmih pomoči, ki so na voljo.

Tak primer je bil mehanizem COVAX v času pandemije covida-19, ki je omogočil, da so države s presežki cepiv in zdravil lahko te podarile državam, ki jih niso imele dovolj.

Pomislek: Pravilnik bo z zapovedjo škropljenja prostorov z insekticidi med vkrcavanjem in izkrcavanjem potnikov (člen 24) posegal v temeljne svoboščine posameznika in omogočil zapoved karantene zdravim osebam (člen 27).

Pojasnilo: IHR predvideva ukrepe, ki so že uveljavljeni, tudi v slovenski zakonodaji. Tako na primer drugi odstavek 28. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) že predvideva obvezno deratizacijo v naseljenih krajih, pristaniščih, letališčih, na ladjah in drugih sredstvih javnega prometa ter v skladiščih in delovnih prostorih, kadar se pojavi ali obstaja nevarnost, da se pojavi nalezljiva bolezen, katere vir okužbe ali prenašalci so glodavci.

Pravilnik tudi ne zapoveduje karantene, ampak jo navaja kot enega možnih ukrepov. Uvedba karantene ostaja v pristojnosti države in je v Sloveniji urejena v 19. členu in 19. a-č členih ZNB, pri čemer gre za ukrep, s katerim se začasno omeji svobodno gibanje, določijo čas in način prestajanja in obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam.

Pomislek: Slovenija se s Pravilnikom zavezuje k dodatnemu financiranju (člen 44).

Pojasnilo: Ne drži, dodatne finančne obveznosti držav niso predvidene, predvideni so zgolj prostovoljni prispevki, za katere se vsaka država odloči sama.

Vzpostavljen je mehanizem, ki bo zagotavljal pravočasno, predvidljivo in zdržno financiranje izvajanja Pravilnika z morebitnim pridobivanjem dodatnih sredstev in boljšo uporabo obstoječih finančnih instrumentov.

Pomislek: Zaradi zahtev pravilnika se bodo povečale potrebe po zdravstvenih delavcih, ki bodo na voljo za izvajanje pravilnika, kar bo še dodatno prispevalo k pomanjkanju kadrov v zdravstvu (dodatek k Pravilniku 1).

Pojasnilo: Pravilnik ne uvaja novih obveznosti, temveč poziva države h krepitvi temeljnih zmogljivosti (na primer kadri, laboratorijske kapacitete) za preprečevanje in obvladovanje pandemij. Spremembe Pravilnika glede krepitve kapacitet so posledica ugotavljanj držav samih, da smo se med pandemijo covida-19 soočali s pomanjkanjem kapacitet v večini držav.

Priporoča vključevanje vseh ključnih deležnikov v družbi, tako pri pripravi kot odzivanju. Predvideva se dodatna vzpostavitev sodelovanja z lokalno ravnjo na področjih spremljanja, epidemiološke preiskave, laboratorijske diagnostike, komunikacije tveganj, logistike in dostopa do zdravstvenih storitev. Na nacionalni ravni morajo države pripraviti smernice za klinično obravnavo primera okužbe, preprečevanje in spremljanje ter laboratorijske zmogljivosti. Države naj bi okrepile tudi zmogljivosti na vstopnih mestih v državo.

Pomislek: Pravilnik uvaja strogo cenzuro vseh informacij, ki niso v skladu s SZO edino dopustno resnico, in za kršitelje predvideva stroge sankcije (Priloga 1).

Pojasnilo: Prav nasprotno, Pravilnik posebej poudarja pomen komuniciranja informacij o pandemiji na način, ki zagotavlja razumljivost, preglednost in temelji na preverjenih dejstvih.

Dopolnitev pravilnika predvideva krepitev zmogljivosti za odziv na lažne in zavajajoče informacije. Pri tem ne gre za poseganje v svobodo govora ali za cenzuro informacij, temveč za to, da se informacije preverjajo in obvešča javnost o njihovi utemeljenosti. S tem Pravilnikom sankcije za deljenje neutemeljenih informacij niso predvidene.