Ministrica Fajon na konferenci ob 50. letnici Helsinške sklepne listine: Nedopustna so dvojna merila

»Priča smo največjemu številu oboroženih konfliktov in civilnih žrtev v svetu po 2. svetovni vojni, svetovni red je v krizi, prevladuje pravilo moči, ne moč pravil. Države, civilna družba, mediji imamo skupno poslanstvo za mir in demokracijo, a vsak nosi svojo odgovornost za dejanja. Politiki moramo voditi načelno in z zgledom, če želimo biti kredibilni. Pri zagovarjanju vrednost miru, demokracije in človekovih pravic pa ne sme biti dvojnih meril. Nedopustno je, da v tem trenutku v Gazi otroci stradajo in umirajo,« je poudarila. Pohvalila je predsedujočo Finsko, da je sodelovanje s civilno družbo postavila v središče programa svojega predsedovanja Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). »Civilna družba deluje kot bistveno vezivno tkivo med državljani in državo, ki ljudem omogoča, da se organizirajo, zagovarjajo in pozivajo tiste na oblasti k odgovornosti. Ko je civilna družba aktivna, obveščena in angažirana, je demokracija bolj verjetno odzivna, odgovorna in pravična,« je ilustrirala. Po njenih besedah je potrebno zlasti ob sedanjih izzivih demokraciji, ob razrastu dezinformacij in padcu zaupanja v demokratične institucije več vlagati v odpornost družb in dialog s civilno družbo: »potrebujemo neodvisne institucije, pravosodje, medije. Moramo opolnomočiti civilno družbo, vključiti mlade, predvsem pa si bolje prisluhniti in se slišati.«

»Danes, ko razmišljamo o tem zgodovinskem trenutku, tega ne počnemo v času miru, temveč v trenutku globoke krize v Evropi in mnogih drugih delih sveta. Ruska nenehna, neizzvana in neupravičena agresija proti Ukrajini je najhujši varnostni izziv od podpisa Helsinške sklepne listine in pretresa temelje evropske varnosti,« je povedala slovenska zunanja ministrica. Dodala je, da pri tem ne gre le za neposreden napad na mir, temveč za sistematičen napad na človekove pravice in namerno erozijo demokracije v naši regiji, gre za napad na Helsinška načela, ki jih moramo na vsak način zaščititi in zagotoviti mir v Evropi.

V razpravi, kjer so poleg slovenske ministrice sodelovali še prejšnja predsednica Parlamentarne skupščine OVSE Pia Kauma in dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2022, ukrajinska aktivistka za človekove pravice Oleksandra Matviichuk, so se strinjali, da nas ta mejnik 50. let po zgodovinskem sprejemu Helsinške sklepne listine opominja, da so zaveze in načela OVSE še vedno relevantna in ključna za vzdrževanje mednarodnega reda, temelječega na mednarodnem pravu, ter za krepitev demokratičnih institucij. Kot so poudarili, je ruska nenehna, neizzvana in neupravičena agresija proti Ukrajini je najhujši varnostni izziv od podpisa Helsinške sklepne listine in pretresa temelje evropske varnosti, pri čemer ne gre le za neposreden napad na mir, temveč za sistematičen napad na človekove pravice in namerno erozijo demokracije v naši regiji.

Slovenska zunanja ministrica se je ob robu konference ločeno srečala z gostiteljico, finsko zunanjo ministrico Elino Valtonen, generalnim sekretarjem OVSE Feridunom Sinirlioğlujem in belorusko opozicijsko političarko Svetlano Tihanovsko.

Slovenija, ki letos predseduje Ekonomsko - okoljskem odboru OVSE, je tudi članica osrednje skupine, ki vodi proces globalnega priznavanja človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Uničenje ekosistemov, onesnaženi vodni viri in moteno kmetijstvo predstavljajo dolgoročne grožnje tudi regionalni stabilnosti. Stabilno in varno okolje omogoča zaščito človekovih pravic, vladavino prava ter socialno in politično vključevanje, ki so ključni sestavni deli delujoče demokracije. Delo OVSE pri preprečevanju konfliktov, spremljanju volitev in krepitvi demokratične odpornosti krepi ta pomemben odnos med varnostjo in demokracijo. Slovenija je globoko zavezana tej varnostni arhitekturi in ostaja močan zagovornik učinkovitega multilateralizma. Trdno verjamemo, da je mogoče varnostne izzive reševati le skozi dialog, sodelovanje in spoštovanje mednarodnega prava.

Konferenco Helsinki +50 je svečano odprl predsednik Finske Alexander Stubb, udeležence so nagovorili tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres (prek video povezave), predsednik Ukrajine Vladimir Zelenski (prek video povezave), generalni sekretar OVSE Feridun Sinirlioğlu in visoki predstavnik Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk.